Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 32

Ov ponizno hem skromno džikote služinea e Devleske

Ov ponizno hem skromno džikote služinea e Devleske

Dža skromno tle Devlea (MIH. 6:8)

GILI 37 Te služina e Jehovaske celo vilea

BAŠO SO KA KERA LAFI *

1. So vakergja o David baši e Jehovaskiri poniznost?

DALI čače šaj te vakerel pe kaj o Jehova tano ponizno? Oja. O David bašo Jehova vakergja: „Tu dea man tlo štiti e spasibaskoro, hem tli poniznost kerela man baro“ (2. Sam. 22:36; Ps. 18:35). Keda o David pišingja akala lafija, ov šaj mislingja ko dive keda o proroko o Samoil alo ko leskere dadeskoro kher te pomazinel e sledno care taro Izrael. Iako e Davide sine le efta pophure phralja, o Jehova biringja baš leste te ovel cari namesto o Saul (1. Sam. 16:1, 10-13).

2. So ka dikha ki akaja statija?

2 O David sigurno bi soglasinela pe sine e lafencar taro jekh javer psalmisti kova so vakergja bašo Jehova: „Ov teljola te šaj te dikhel o nebo hem i phuv, taro pravo vazdela e čorole. Ov vazdela e čorole... te šaj te bešel vodačencar“ (Ps. 113:6-8). Ki akaja statija, prvo ka razgledina nesave važna pouke baši poniznost agjaar so ka dikha nesave situacie ko kola o Jehova sikavgja akaja osobina. Isto agjaar ka dikha so šaj te sikljova baši skromnost taro cari o Saul, o proroko o Daniel hem taro Isus.

SO ŠAJ TE SIKLJOVA TARO E JEHOVASKORO PRIMER?

3. Sar postapinela o Jehova amencar, hem so sikavela adava?

3 O Jehova sikavela kaj tano ponizno adalea sar postapinela ple slugencar soj tane nesovršena. Osven so prifatinela amen sar ple sluge, ov dikhela amen sar ple amala (Ps. 25:14). Te šaj te ova leskere amala, o Jehova kergja o prvo čekori adalea so dengja ple Čhave sar žrtva bašo amare grevija. Adalea čače sikavgja kaj isi le bari milost hem kaj tano sočuvstvitelno amencar!

4. So dengja amen o Jehova, hem soske?

4 Razmislin bašo javer da način sar o Jehova sikavela poniznost. Sar amaro Stvoriteli, ov šaj sine te kerel amen bizi sposobnost te birina sar ka živina. Ama, na kergja adava. Ov kergja amen sprema plo liko hem dengja amen slobodno volja. Iako ki sporedba lea siem tikne hem slaba, leske tane važna amare odluke. Ov mangela te služina leske taro vilo adaleske so mangaja le hem adaleske so džanaja kaj tano bašo amaro šukaripe te šuna le (5. Moj. 10:12; Isa. 48:17, 18). Amen siem but blagodarna so o Jehova tano doborom ponizno!

O Isus tano ko nebo. Uzi leste tane nesave taro adala so ka vladinen lea. Sarine dikhena ko baro broj angelija. Nesave taro angelija džana ki Phuv te keren ple zadače. O Jehova dengja odredimo avtoriteti sa okolenge so dikhjona ki slika (Dikh ko pasus 5)

5. Sar o Jehova sikavela amen te ova ponizna? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

5 O Jehova sikavela amen te ova ponizna adalea sar postapinela amencar. O Jehova tano i najmudro ličnost ko univerzum. Sepak, ov tano spremno te prifatinel predlogija taro javera. Na primer, o Jehova dozvolingja ple Čhaveske te pomožinel le te stvorinel sa o javera bukja (Izr. 8:27-30; Kol. 1:15, 16). Iako o Jehova tano Semokjno, ov isto agjaar dela odgovornostija e javerenge. Na primer, ov čhivgja e Isuse te ovel Cari ko leskoro Carstvo, hem ka del odredimi vlast e 144.000 manušenge so ka vladinen zaedno e Isusea (Luka 12:32). Džangjola pe, o Jehova obučingja e Isuse te šaj te ovel Cari hem Prvosvešteniko (Evr. 5:8, 9). Ov isto agjaar, obučinela okolen so ka vladinen zaedno leskere Čhavea. Ama otkeda ka del len adaja zadača, o Jehova nane te proverinel len celo vreme te dikhel sar kerena la. Namesto adava, isi le doverba kaj ola ka keren sa adava so ov rodela lendar (Otk. 5:10).

Džaja palo e Jehovaskoro primer keda daja obuka e javerenge hem daja len odgovornostija (Dikh ko pasusija 6-7) *

6-7. So šaj te sikljova taro amaro nebesno Dad keda dena pe odgovornostija e javerenge?

6 Ako amaro nebesno Dad — kaske so na valjani nisavi pomoš e javerendar — dela odgovornostija e javerenge, kobor poviše valjani amen te kera adava! Na primer, dali sian poglavari ki familija ili starešina ko sobranie? Dža palo primer e Jehovaskoro agjaar so ka de zadače e javerenge hem nane te kontrolirine len stalno baši sekoja buti. Ako trudinea tut te postapine sar o Jehova, na samo so ka ovel završimi i buti, nego ka šaj te obučine e javeren hem te pomožine lenge te ovel len pobari doverba ki peste (Isa. 41:10). So šaj panda te sikljoven taro Jehova okola so isi len nesave odgovornostija?

7 I Biblija sikavela amenge kaj e Jehovaske tano važno so mislinena leskere nebesna čhave, o angelija (1. Car. 22:19-22). Tumen so sien roditelija, sar šaj te džan palo leskoro primer? Keda tano soodvetno, pučen e čhaven te den predlog bašo adava sar te keren nesavi buti. Hem keda šaj, prifatinen lengere predlogija.

8. Sar o Jehova sikavgja strplivost sprema o Avraam hem i Sara?

8 O Jehova isto agjaar sikavela kaj tano ponizno adalea soj tano strplivo. Na primer, ov tano strplivo keda jekh leskoro sluga iako but poštujnela le, sepak sumninela pe ko leskere odluke. O Jehova sine spremno te šunel e Avraame kova so sine sekirimo keda šungja kaj o Jehova odlučingja te uništinel o Sodom hem o Gomor (1. Moj. 18:22-33). Osven adava, setin tut sar o Devel postapingja e Avraameskere romnjaja, e Saraja. Ov na vredžingja pe ili na holjangja keda i Sara asandili bašo adava so vetingja lake o Jehova kaj ka ačhol khamni ko phure berša (1. Moj. 18:10-14). Namesto adava, ov sikavgja lake poštovanje.

9.4 So šaj te sikljoven o roditelija hem o starešine taro Jehova?

9 Tumen so sien roditelija ili starešine, so šaj te sikljoven taro Jehova? Sar reagirinena keda tumare čhave ili nesave phralja taro sobranie na soglasinena pe tumare odlukencar? Dali odma braninena tumen hem vakerena lenge kaj ola nane ko pravo? Ili, trudinena tumen te haljoven soske razmislinena agjaar? Keda okolen so isi len nesave odgovornostija džana palo e Jehovaskoro primer, adava šukar vlijajnela upro familie hem o sobranija. Dži akana dikhlem so šaj te sikljova tari e Jehovaskiri poniznost. Akana te dikha so šaj te sikljova tari skromnost so sikavgje la nesave sluge e Devleskere soj tane spomnime ki Biblija.

SO ŠAJ TE SIKLJOVA TARO E JAVERENGORO PRIMER?

10. Sar o Jehova sikavela amen preku e javerengoro primer?

10 O Jehova, amaro „Najbaro Učiteli“, dengja amen primerija ko plo Lafi te šaj te sikavel amen (Isa. 30:20, 21). Amen sikljovaja agjaar so razmislinaja bašo bibliska izveštaija ko kola tane spomnime manuša so sikavgje osobine kola so mangela len o Devel, sar soj i skromnost. Isto agjaar, amen sikljovaja keda dikhaja so ulo okolencar so na sikavgje akala šuže osobine (Ps. 37:37; 1. Kor. 10:11).

11. So šaj te sikljova taro e Sauleskoro lošno primer?

11 Razmislin bašo adava so ulo e careske e Sauleske. Ko početok ov sine jekh skromno terno manuš. Sine svesno bašo ple ograničuvanja, pa čak na manglja te prifatinel pobare odgovornostija (1. Sam. 9:21; 10:20-22). Ama, sar nakhela sine o vreme o Saul ulo arogantno hem kerela sine bukja so na sine le pravo te kerel. Počmingja te ponašinel pe agjaar kratko otkeda ulo cari. Ki jekh situacija, ov na sine strplivo džikote adžikerela sine e proroko e Samoile. Namesto te sikavel doverba kaj o Jehova ka grižinel pe ple narodoske, o Saul dengja žrtva so tharela pe iako na sine le pravo te kerel adava. Sar posledica taro adava, o Saul našavgja e Jehovaskiri milost, a ko krajo našavgja o carstvo (1. Sam. 13:8-14). Ka ova mudra ako sikljovaja taro akava predupreduvačko primer hem izbeginaja te kera bukja so nane amen pravo te kera.

12. Sar o Daniel sikavgja skromnost?

12 Sprotivno taro e Sauleskoro lošno primer, te dikha o šukar primer taro proroko o Daniel. Celo plo životo o Daniel sine skromno hem ponizno sluga e Devleskoro kova so sekogaš rodela sine vodstvo taro Jehova. Na primer, keda o Jehova koristingja le te vakerel so značinela o suno e Navuhodonosoreskoro, o Daniel na falingja korkori pes bašo adava. Namesto adava ov skromno dengja i falba hem i čest e Jehovaske (Dan. 2:26-28). So sikljovaja taro akava? Ako e phralenge svidžinena pe amare govorija ili ako isi amen šuže iskustvija ki služba, bašo sa adava valjani te falina e Jehova. Valjani skromno te priznajna kaj, bizi leskiri pomoš, našti te kera akala bukja (Fil. 4:13). Ako keraja akava, tegani amen džaja palo e Isuseskoro šužo primer. Sar?

13. So sikljovaja baši skromnost taro e Isuseskere lafija soj tane pišime ko Jovan 5:19, 30?

13 Iako sine sovršeno Čhavo e Devleskoro, o Isus sine svesno kaj našti te kerel ništo bizo Jehova. (Čitin Jovan 5:19, 30.) Ov nikogaš na manglja te lel i vlast ple nebesno Dadeskiri. Ko Filipjanite 2:6 pišinela kaj o Isus „nikogaš na mislingja te lel e Devleskoro than hem te ovel jekh lea“. O Isus sine svesno bašo ple granice hem poštujnela sine o avtoriteti ple Dadeskoro.

O Isus sine svesno bašo ple granice hem nikogaš na nakhavgja len (Dikh ko pasus 14)

14. Sar postapingja o Isus keda o Jakov hem o Jovan rodingje lestar nešto so na sine le vlast te del len?

14 Razmislin sar postapingja o Isus keda leskere učenikija o Jakov hem o Jovan ale ki leste zaedno pumare dajaja hem rodingje lestar nešto so e Isuse na sine le vlast te del len. O Isus odma vakergja lenge kaj leskoro nebesno Dad tano adava so odlučinela koj ka bešel tari e Isuseskiri desno hem levo strana ko Carstvo (Mat. 20:20-23). O Isus sikavgja kaj tano svesno bašo ple granice. Ov sine skromno. Nikogaš na kergja nešto bašo kova so o Jehova na dengja le vlast (Jovan 12:49). Sar šaj te dža palo e Isuseskoro šužo primer?

Sar šaj te ova skromna sar o Isus? (Dikh ko pasusija 15-16) *

15-16. Sar šaj te primenina o sovet taro 1. Korinkjanite 4:6?

15 Šaj te ova skromna sar o Isus ako ikeraja amen ko sovet soj tano dendo ko 1. Korinkjanite 4:6. Adathe pišinela: „Ma džan preku adava soj tano pišimo“. Adaleske, keda nekoj ka rodel amendar sovet, na mangaja te terina len te prifatinen amare idee ili te vakera lenge i prvo buti so ka avel amenge ki godi. Namesto adava, valjani te sikava lenge o sovetija so dela len i Biblija hem amare publikacie. Agjaar sikavaja kaj siem svesna kaj na džanaja sa. Keda keraja akava, amen siem skromna soske priznajnaja kaj e Jehovaskere sovetija tane sekogaš pošukar taro amare (Otk. 15:3, 4).

16 Znači keda sikavaja skromnost, amen daja čest e Jehovaske. Ama šukar tano te ova skromna taro javera da pričine. Akana ka dikha sar šaj i poniznost hem i skromnost te keren amen bahtale hem sar pomožinena amenge te ova ko šukar odnosija e javerencar.

SOSKE TANO ŠUKAR TE OVA PONIZNA HEM SKROMNA?

17. Soske o ponizna hem o skromna manuša tane bahtale?

17 Ako siem ponizna hem skromna, ka ova pobahtale. Soske? Ako siem svesna bašo amare ograničuvanja, ka ova blagodarna hem bahtale baši sekoja pomoš so dobinaja la e javerendar. Na primer, razmislin so ulo keda o Isus sasljargja deše leprozna manušen. Samo jekh lendar irangja pe te zablagodarinel pe e Isuseske adaleske so sasljargja le taro akava strašno nasvalipe. Adaleske so sine svesno kaj našti korkori te sasljarel pe, akava ponizno hem skromno manuš sine blagodarno baši i pomoš so dobingja la taro Isus, hem dengja čest e Devleske (Luka 17:11-19).

18. Sar i poniznost hem i skromnost pomožinena amenge te ova ko šukar odnosija e javerencar? (Rimjanite 12:10)

18 Okola soj tane ponizna hem skromna obično isi len šukar odnosija e javerencar hem isi len paše amala. Soske? Ola sigate dikhena o šuže osobine ko javera hem isi len doverba ki lende. O ponizna hem o skromna manuša tane bahtale keda o javera uspešno završinena pumare zadače, hem koristinena sekoja prilika te falinen len hem te sikaven lenge čest. (Čitin Rimjanite 12:10.)

19. Soske na valjani te ova gorda?

19 Sprotivno lendar, e gorda manušenge tano pharo te falinen e javeren. Ola poviše mangena o javera len te falinen. Isi len navika te sporedinen pe e javerencar hem mangena te oven pošukar e javerendar. Namesto te obučinen e javeren hem te den len odgovornostija, o gorda manuša mislinena kaj korkori šaj te završinen o bukja, soske sprema lende, nikoj javer našti te završinel i buti sar so valjani. Ola obično tane ambiciozna hem ljubomorna (Gal. 5:26). Asavke manušen retko isi len trajna amalipa. Ako primetinaja kaj amen siem gorda, tegani valjani iskreno te molina e Jehova te meninel amaro način sar razmislinaja te šaj te na dozvolina akaja lošno osobina te mukhel korenija ki amende (Rim. 12:2).

20. Soske valjani te ova ponizna hem skromna?

20 But siem blagodarna so o Jehova dengja amen but šužo primer baši poniznost! Dikhaja kaj tano ponizno taro adava sar postapinela ple slugencar, hem mangaja amen da te ova sar leste. Osven adava, mangaja te dža palo šukar primer taro e Jehovaskere skromna sluge kola so ponizno služingje leske. Valjani sekogaš te da e Jehovaske i čest hem i falba koja so zaslužinela (Otk. 4:11). Ako keraja adava, ka šaj zasekogaš te ova amala amare nebesno Dadea, kova so mangela e ponizna hem e skromna manušen.

GILI 89 Ker sa so sikljovea

^ pas. 5 O ponizno manuš tano milostivo hem sočuvstvitelno. Adaleske so o Jehova sikavela sočuvstvo, sigurno šaj te vakera kaj ov tano ponizno. Ki akaja statija ka dikha sar e Jehovaskoro primer sikavela amen te ova ponizna. Isto agjaar, ka dikha so šaj te sikljova baši skromnost so sikavgje la o cari o Saul, o proroko o Daniel hem o Isus.

^ pas. 58 OBJASNIMI SLIKA: Jekh starešina odvojnela vreme te del obuka jekhe poterne phraleske te grižinel pe bašo sobraniska podračja propovedibaske. Palo adava mukhela o poterno phral korkori te kerel pli zadača bizo stalno te proverinel le.

^ pas. 62 OBJASNIMI SLIKA: Jekh phen pučela jekhe starešina dali tano šukar te džal ki venčavka so ka ikerel pe ki crkva. Ov na vakerela lake plo mislenje nego sikavela lake nesave bibliska načelija.