1. So dengja o Jehova sekole ple verno slugaske?

O JEHOVA mangipaja dengja sekole ple verno slugaske than ko leskoro sobranie. Iako isi amen različna uloge, sarine siem skapocena hem jekh jekheske siem potrebna. O apostol Pavle pomožingja amenge te haljova kobor tano važno akava. Sar?

2. Sprema Efešanite 4:16, soske valjani te cenina amen jekh jekhea hem zaedno te sorabotina?

² Sar so dikhela pe taro stiho koleste soj temelimi akaja statija, o Pavle istakningja kaj nikoj amendar našti te vakerel javere Jehovaskere slugaske: „Na valjanea mange“ (1. Kor. 12:21). Te šaj te ovel mir ko sobranie, mora te cenina amen jekh jekhea hem zaedno te sorabotina. (Čitin Efešanite 4:16.) Keda sorabotinaja ko jekhipe, sekoj ka osetinel pe manglo hem o sobranie ka ovel pozoralo.

3. So ka dikha ki akaja statija?

³ Ko kola načinija šaj te sikava kaj poštujnaja e phralen hem e phenjen ko sobranie? Ki akaja statija ka dikha sar o starešine šaj te sikaven kaj poštujnena jekh jekhe. Palo adava, ka dikha sar šaj sarine te sikava kaj ceninaja sa e phralen hem e phenjen so nane ko brako. Hem ko krajo, ka dikha sar šaj te sikava kaj ceninaja okolen so na kerena šukar lafi ki amari čhib.

4. Kova sovet taro Rimjanite 12:10 valjani te šunen o starešine?

⁴ Sa o starešine ko sobranie tane imenujme taro e Jehovaskoro sveti duh. Ama, sekole jekhe lendar isi le različna sposobnostija (1. Kor. 12:17, 18). Nesave lendar šaj tane neve hem nane len dovolno iskustvo sar o javera starešine. Javera šaj našti te keren but adaleske soj phure ili isi len problemija sastipaja. Sepak, nikoj taro starešine na valjani te mislinel kaj bilo kova javer starešina nane potrebno. Namesto adava, sekova starešina valjani te šunel o sovet e Pavleskoro soj pišimo ko Rimjanite 12:10. (Čitin.)

5. Sar o starešine sikavena kaj poštujnena e javere starešinen, hem soske tano važno te keren adava?

⁵ O starešine sikavena kaj poštujnena e javere starešinen agjaar so šukar šunena len. Akava tano posebno važno keda o starešine ko ple sostanokija kerena lafi bašo važna bukja. Soske? Primetin so pišinela sine ki Stražarsko kula taro 1 oktomvri 1988 berš: „O starešine valjani te oven svesna kaj o Hristos, preku o sveti duh, šaj te pomožinel bilo kole phraleske taro starešinstvo te setinel pe ko nesavo biblisko načelo so ka pomožinel lenge te arakhen rešenie baši nesavi situacija ili te anen važno odluka (Dela 15:6-15). O sveti duh pomožinela sa e starešinenge taro sobranie, a na samo jekheske“.

6. So ka pomožinel e starešinenge te sorabotinen ko jekhipe, hem sar adava koristinela e sobranieske?

⁶ O starešina so poštujnela e javere starešinen na mangela sekogaš prvo te vakerel plo mislenje keda isi len sostanok. Na kerela celo vreme lafi hem na mislinela kaj sekogaš ov tano ko pravo. Namesto adava, ponizno hem skromno vakerela plo mislenje. Ov šukar šunela keda o javera kerena lafi. Soj panda považno, ov sekogaš trudinela pe te kerel lafi bašo bibliska načelija hem te ikerel pe ko upatstvija taro „verno hem razborito robo“ (Mat. 24:45-47). Ako ko pumare diskusie o starešine sikavena  mangipe hem poštujnena pe jekh jekhea, o Devel ka del len plo sveti duh hem ka vodinel len te anen odluke kola so ka oven bašo šukaripe e sobranieskoro (Jak. 3:17, 18).

7. Sar dikhela sine o Isus ko adala so nane ko brako?

⁷ Avdive ko hristijanska sobranija isi bračna parija hem nesave lendar ili len čhave. Ama, isi hem but phralja hem phenja kola so nane ko brako. Sar valjani te dikha ki lende? Valjani te ovel amen sar e Isuseskoro stavi. Džikote sine ki Phuv, o Isus na khuvgja ko brako. Ov ačhilo bekjari hem posvetingja plo vreme hem vnimanie ki pli zadača. O Isus nikogaš na vakergja kaj nekoj valjani te khuvel ko brako ili te ačhol korkori te šaj te ovel hristijani. Ama, vakergja kaj nesave hristijanja ka odlučinen te na khuven ko brako (Mat. 19:11, 12). O Isus poštujnela sine adalen so nane ko brako. Ov na mislinela sine kaj okola soj ko brako tane pošukar taro okola soj korkori ili kaj falinela nešto ko životo okolenge soj korkori.

8. Sprema 1. Korinkjanite 7:7-9, ko so pottikningja o Pavle e hristijanen?

⁸ Isto sar o Isus, o apostol Pavle na sine ženimo džikote kerela sine pli služba. O Pavle nikogaš na vakergja kaj tano pogrešno o hristijanja te khuven ko brako. Sine svesno kaj adaja tani lično buti. Sepak, pottikningja e hristijanen te razmislinen dali šaj te služinen e Jehovaske bizo te khuven ko brako. (Čitin 1. Korinkjanite 7:7-9.) Sigurno, o Pavle na mislingja kaj o hristijanja so nane ko brako vredinena pohari taro adala soj ko brako. Ustvari, ov dengja važna odgovornostija e Timoteeske, kova so na sine ženimo * (Fil. 2:19-22). Znači pogrešno tano te mislina kaj dali jekh phral ka ovel imenujmo zavisinela taro adava dali tano ko brako ili na (1. Kor. 7:32-35, 38).

9. So šaj te vakera bašo brako hem bašo adava te ačhovel pe korkori?

⁹ Ni o Isus ni o Pavle na sikavgje kaj o hristijanja mora te khuven ko brako ili mora te ačhoven korkori. Tegani so šaj te vakera bašo brako hem bašo adava te ačhovel pe korkori? Ki Stražarsko kula taro 1 oktomvri 2012 berš pišinela sine: „Čače, hem te ovel pe ko brako hem te ačhovel pe korkori tano poklon taro Devel... O Jehova na mislinela kaj o manuša so nane ko brako valjani te ladžan ili te oven tažna bašo adava“. Sprema  akava, valjani te poštujna e phralen hem e phenjen so nane ko brako.

10. Sar šaj te sikava kaj poštujnaja e phralen hem e phenjen so nane ko brako?

¹⁰ Sar šaj te sikava kaj poštujnaja o čuvstvija amare phralengere hem phenjengere so nane ko brako? Šukar tano te na bistra kaj amare phralja hem phenja tane korkori taro različna pričine. Na primer, nekoj svesno odlučingja te na khuvel ko brako. Javera hristijanja mangena te khuven ko brako, ama panda na arakhle nekas so odgovorinela lenge. A javerendar mulo lengoro bračno partneri. Bilo sar, na bi ovela sine šukar o javera taro sobranie te pučen len soske nane ko brako ili te nudinen pe te pomožinen lenge te arakhen bračno partneri. Džangjola pe, nesave šaj ka roden asavki pomoš. Ama, ako na rodena asavki pomoš, sar šaj te osetinen pe ako nudinaja amen te pomožina lenge? (1. Sol. 4:11; 1. Tim. 5:13). Te dikha so vakergje nesave verna phralja hem phenja so nane ko brako.

11-12. Sar šaj te obeshrabrina okolen so nane ko brako?

¹¹ Jekh pokrainsko nadgledniko so nane ženimo hem kova so šukar kerela pli služba mislinela kaj isi but prednostija te na ovel pe ko brako. Sepak, vakerela kaj ponekogaš obeshrabrinela pe keda nesave phralja hem phenja šukar nameraja pučena le: „Soske panda na sian ženimo?“ Jekh javer phral kova so nane ženimo hem služinela ki jekh podružnica vakergja: „Ponekogaš dikhava kaj nesave phralja hem phenja mislinena kaj adala soj tane korkori tane žalibaske. Tari adaja pričina, te na ovel pe ko brako šaj te izgledinel sar problemi, a na sar poklon“.

¹² Jekh phen so nane ko brako hem služinela ko Betel vakergja: „Nesave phralja hem phenja mislinena kaj sarine so nane ko brako rodena bračno partneri ili kaj ko sekova družibe dikhena sar prilika te arakhen peske nekas. Jekh puti sium sine bičhaldi ko javer delo tari phuv baši nesavi zadača povrzimi mle betelsko službaja, hem resljum i rat keda sine sostanok. I phen kolate so sovava sine phengja mange kaj ko sobranie isi duj phralja so isi len mle berša. Iako vakergja mange kaj nane la namera te arakhel mange nekas, odma samo so khuvgjem ki dvorana ingargja man ki lende te zapoznajna amen. Šaj samo te zamislinen tumenge kobor sine nezgodno mange hem e duje phralenge“.

13. Kastar sine ohrabrimi jekh phen so nane ko brako?

¹³ Jekh javer phen so nane ko brako hem služinela ko Betel vakerela: „Pendžarava pophure pioneren so nane ko brako hem soj tane stabilna, isi len jasna celija, spremna tane te pomožinen e javerenge hem bahtale tane. Ola but pomožinena ko sobranie. Akale phralen hem phenjen isi len uramnoteženo stavi baši pumari situacija — na mislinena kaj tane pošukar taro javera adaleske so nane ko brako, a ni na mislinena kaj našti te oven bahtale adaleske so nane len bračno partneri ili čhave“. Čače tano but šukar te služine ko sobranie kote so sarine poštujnena pe hem ceninena pe maškar peste. Džanea kaj tle phralja hem phenja na žalinena tut ili nane tuke ljubomorna. Isto agjaar, na ignoririnena tut ili na mislinena kaj sian pošukar lendar. Ednostavno džanea kaj mangena tut.

14. Sar šaj te sikava kaj poštujnaja adalen so nane ko brako?

¹⁴ Amare phralja hem phenja so nane ko brako ka oven blagodarna ako ceninaja len bašo lengere šukar osobine. Namesto te žalina len adaleske so nane ko brako, valjani te cenina len adaleske soj tane verna e Jehovaske.  Agjaar, ola nane te osetinen pe sar te phene vakeraja lenge: „Na valjanea mange“ (1. Kor. 12:21). Namesto adava, ka džanen kaj poštujnaja len hem kaj ceninaja lengoro than ko sobranie.

15. Save promene kergje nesave te šaj te keren poviše ki služba?

¹⁵ Ko posledna berša, but objavitelija čhivgje peske cel te sikljoven javer čhib te šaj te služinen ki pobari mera. Adaleske mora sine te keren but promene ko plo životo. Akala phralja hem phenja mukhle o sobranie ki lengiri čhib te šaj te služinen ko sobranie kote so kerela pe lafi ki javer čhib hem kote so valjanena poviše objavitelija (Dela 16:9). Ola korkori angje asavki odluka te šaj panda poviše te služinen e Jehovaske. Iako ponekogaš valjanena poviše berša te šaj te sikljoven šukar te keren lafi ki nevi čhib, ola ko but načinija pomožinena ko sobranie. Ple šukar osobinencar hem iskustvoja but ohrabrinena e javeren. But ceninaja akale samopožrtvuvana phralen hem phenjen!

16. Taro so zavisinela dali nekoj šaj te ovel preporačimo sar starešina ili sluga-pomošniko?

¹⁶ Ako jekh phral panda na kerela šukar lafi ki čhib so koristinela o sobranie, adava na značinela kaj o starešine na valjani te preporačinen le sar starešina ili sluga-pomošniko. Keda odlučinena dali te preporačinen le bašo akala odgovornostija, o starešine na valjani te dikhen kobor šukar pendžarela i čhib, nego dali ispolninela o bibliska uslovija (1. Tim. 3:1-10, 12, 13; Tit 1:5-9).

17. Bašo kola pučiba valjani te razmislinen o roditelija keda selinena pe pumare familijaja ki javer phuv?

¹⁷ Nesave hristijanja selingje pe zaedno ple familijaja ki javer phuv adaleske so živinena sine ko phare uslovija ili mangle te arakhen buti. Tegani, lengere čhave džana ki škola ki čhib tari adaja phuv. Verojatno o roditelija da ka valjani te sikljon adaja čhib te šaj te arakhen buti. So šaj te keren ako adathe isi sobranie ili grupa ki lengiri čhib? Dali i familija valjani te džal ko sobranie ki čhib tari adaja phuv ili ko sobranie kote so kerela pe lengiri čhib lafi?

18. Ko sklad e stihoja taro Galatite 6:5, sar šaj te sikava kaj poštujnaja i odluka e poglavareskiri ki familija?

¹⁸ O poglavari ki familija mora te odlučinel ko kova sobranie ka džal leskiri familija. * Akaja tani lično buti, adaleske ov mora te razmislinel soj najšukar leskere familijake. (Čitin Galatite 6:5.) Amen mora te poštujna leskiri odluka. Bilo so te odlučinel, amen valjani te prifatina leskiri odluka agjaar so ka kera ov hem leskiri  familija te osetinen pe šukar ko sobranie hem ka sikava kaj mangaja len (Rim. 15:7).

19. Bašo so valjani o poglavari ki familija šukar te razmislinel hem te molinel pe?

¹⁹ Nesave familie šaj služinena ko sobranie kote so kerela pe lafi ki čhib e roditelengiri, ama lengere čhave na kerena šukar lafi ki adaja čhib. Ako adava sobranie tano ko podračje kote so kerela pe lafi ki oficijalno čhib adale phuvjakiri hem ako o čhave džana ki škola ki adaja čhib, šaj ka ovel lenge pharo te haljoven o sostanokija hem te napredujnen duhovno. Ko asavko slučaj, o poglavari ki familija valjani šukar te razmislinel hem te molinel pe baši mudrost te šaj te pomožinel ple čhavenge te oven popaše e Jehovaja hem leskere narodoja. O roditelija ka valjani te pomožinen pumare čhavenge šukar te sikljon lengiri čhib, ili ka valjani sar familija te džan ko sobranie kote so kerela pe lafi ki čhib koja so lengere čhave najšukar haljovena la. Bizi razlika koja odluka ka anel o poglavari, o sobranie kote so ka džan te služinen valjani te ceninen hem te poštujnen le hem leskere familija.

20. Sar šaj te sikava kaj poštujnaja amare phralen hem phenjen so sikljona nevi čhib?

²⁰ Fakti tano kaj, bizi razlika tari koja pričina, ko but sobranija isi phralja hem phenja kola so but trudinena pe te sikljon nevi čhib. Šaj lenge pharo te vakeren adava so mislinena. Ama ako na mislinaja samo ko adava sar kerena lafi ki adaja nevi čhib, ka dikha kaj ola mangena e Jehova hem mangena te služinen leske. Ako dikhaja akala šuže osobine ki lende, but ka cenina len hem ka poštujna len. Nane te vakera: „Na valjanea mange“, samo adaleske so na kerena šukar lafi ki amari čhib.

21-22. Savi čest isi amen?

²¹ But siem blagodarna e Jehovaske so sekaske amendar dengja čest te ovel amen than ko leskoro sobranie. Bizi razlika dali siem murš ili džuvli, ko brako ili na, terne ili phure ili keraja šukar lafi ki jekh čhib ili na, siem skapocena e Jehovaske hem jekh jekheske (Rim. 12:4, 5; Kol. 3:10, 11).

²² Te trudina amen ponadari da te primenina o but šuže pouke so siklilem tari e Pavleskiri sporedba bašo manušikano telo. Akava ka pomožinel amenge te ova svesna bašo adava sar šaj te ohrabrina amare phralen hem phenjen. Isto agjaar, ka pomožinel amenge sekogaš te manga len hem te poštujna len.