1. Savi korist ka ovel amen ako keraja lafi bašo adava sar zapoznajngjem o čačipe?

 „SAR zapoznajngjan o čačipe?“ Sigurno but puti odgovoringjan ko akava pučibe. Akava tano jekh taro prva pučiba so pučena amen amare phralja hem phenja. Amen but mangaja te šuna sar amare phralja zapoznajngje hem zamangle e Jehova (Rim. 1:11). Hem amen da mangaja te vakera lenge kobor siem bahtale so siem e Jehovaskere svedokija. Asavke razgovorija pomožinena amenge panda poviše te cenina o čačipe. Isto agjaar, ovaja poodlučna te živina sprema o čačipe hem agjaar te kera e Jehovaskiri volja hem te dobina lestar bereketi (3. Jov. 4).

2. Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

² Ki akaja statija ka dikha nekobor pričine soske mangaja o čačipe. Palo adava ka dikha sar šaj ponadari da te sikava mangipe bašo akava skapoceno poklon. Sigurno akaja statija ka bajrarel amaro cenenje bašo adava so kergja o Jehova te šaj te privlečinel amen ko čačipe (Jovan 6:44). Isto agjaar, ka bajrarel amari želba te vakera o čačipe e javerenge.

3. Koja tani i najvažno pričina soske mangaja o čačipe?

³ Isi poviše pričine soske mangaja o čačipe. I najvažno tani adaja soske mangaja e Jehova, o izvor e čačipaskoro. Preku leskoro Lafi, i Biblija, amen zapoznajngjem le  na samo sar Semokjno Stvoriteli so kergja o nebo hem i phuv, nego isto agjaar sar nebesno Dad so mangela amen hem grižinela pe amenge (1. Pet. 5:7). Amen džanaja kaj amaro Devel tano „milostivo hem sočuvstvitelno, na holjanela sigate, pherdo tano verno mangipe hem čačipe“ (2. Moj. 34:6). Ov mangela i pravda (Isa. 61:8). Dukhala le keda dikhela sar mučinaja amen, hem ov edvaj adžikerela o vreme keda ka čhinavel sa o muke (Erem. 29:11). Amen da edvaj adžikeraja te avel adava vreme. Sa akava kerela te manga e Jehova!

4-5. Soske o apostol Pavle sporedingja amari nadež kotvaja?

⁴ Koja tani javer pričina soske mangaja o čačipe? O čačipe dela amen but šukar bukja. Razmislin bašo akava. Ko biblisko čačipe tani vklučimi amari nadež baši idnina. Te šaj te sikavel kobor vredinela amari nadež, o apostol Pavle vakergja jekh sporedba: „Akaja nadež tani amare dušake sar sigurno hem cvrsto kotva“ (Evr. 6:19). Isto sar i kotva so pomožinela jekhe brodeske te ačhol stabilno agjaar o biblisko čačipe šaj te pomožinel amenge te ačhova smirime keda isi amen problemija.

⁵ Keda vakergja akala lafija, o Pavle kerela sine lafi baši nebesno nadež so isi e pomazanikon. Ama leskere lafija važinena isto agjaar e hristijanenge so isi len nadež te živinen ko raj ki phuv (Jovan 3:16). Sigurno i nadež bašo večno životo dengja amen smisla ko amaro životo panda avdive.

6-7. Sar pomožingja e Ivonake adava so doznajngja o čačipe baši idnina?

⁶ Te dikha jekhe phenjakoro iskustvo so vikinela pe Ivon. Oj na barili ko čačipe hem sar tikni darala sine taro meribe. Oj čitingja o lafija „jekh dive sarine ka mera“ hem našti sine te ikalel len tari godi. Oj vakerela: „Akala lafija na mukhena man sine te sovav hem celo rat razmislinava sine baši idnina. Razmislinava sine, sigurno isi pričina soske živinaja, soske sium akate. Na mangava sine te merav!“

⁷ Pokasno, sar tinejdžerka, i Ivon zapoznajngja e Jehovaskere svedokon. Oj vakerela: „Počmingjum te verujnav kaj šaj te živinav večno ko raj ki phuv“. Sar koristingja amare phenjake adava so zapoznajngja o čačipe? Oj vakerela: „Akana sovava mirno soske na darava više taro meribe“. Šaj te zamislina amenge kobor lake važno o čačipe, hem kaj uživinela te vakerel e javerenge baši pli nadež (1. Tim. 4:16).

8-9. a) Kobor sine vredno jekhe manušeske o barvalipe so arakhlja le tari sporedba so vakergja la o Isus? b) Kobor tuke vredno o čačipe?

⁸ Ko biblisko čačipe isto agjaar tano vklučimo o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo. O Isus sporedingja o čačipe bašo Carstvo garavde barvalipaja. Ko Matej 13:44 ov vakergja: „O nebesno Carstvo tano sar jekh garavdo barvalipe ki niva, kova so o manuš arakhlja le hem garavgja le, hem adaleske so sine but bahtalo gelo hem bikingja sa so sine le hem kingja adaja niva“. Primetin kaj o manuš na rodela sine adava barvalipe. Ama keda arakhlja le, ov kergja bare žrtve te šaj te dobinel le. Ustvari ov bikingja sa so sine le. Soske? Sine svesno kaj adava barvalipe vredinela but poviše taro sa so dengja.

⁹ Dali tu da dikhea agjaar ko čačipe? Sigurno kaj oja! Ništo taro akava sveto nane povredno taro adava te služina e Jehovaske hem tari nadež so isi amen bašo večno  životo telo e Devleskoro Carstvo. Amaro paše amalipe e Jehovaja vredinela but poviše tari bilo savi žrtva so keraja la. Amaro najbaro bahtalipe tano „celosno te kera leskiri volja“ (Kol. 1:10).

10-11. So pottikningja jekhe phrale te kerel bare promene ko plo životo?

¹⁰ But džene amendar kergje bare žrtve te šaj te keren e Jehovaskiri volja. Nesave mukhle bari kariera ko sveto. Javera otkažingje pe tari želba te oven barvale. Ama isi nesave so keda zapoznajngje e Jehova celosno meningje plo način sar živinena. Baš adava kergja o Majkl. Ov na barilo ko čačipe. Sar terno trenirinela sine karate. Ov vakerela: „Sine mange važno te ovav silno. Ponekogaš, osetinava sine sar te phene nikoj našti te pobedinel man“. Ama keda počmingja te proučinel i Biblija, ov doznajngja so mislinela o Jehova bašo nasilstvo (Ps. 11:5). Bašo bračno pari so proučingja lea, o Majkl vakerela: „Ola nikogaš na vakergje mange te otkažinav man taro karate, nego prodolžingje te sikaven man bašo biblisko čačipe“.

¹¹ So poviše o Majkl sikljovela sine bašo Jehova, doborom poviše zamangela le sine. But vlijajngja upri leste adava so o Jehova sikavela sočuvstvo ple slugenge. Palo nesavo vreme, halilo kaj valjani te anel jekh but važno odluka ko plo životo. Ov vakerela: „Džanljum kaj i najphari odluka ko mlo životo ka ovel te otkažinav man taro karate. Ama, isto agjaar džanljum kaj akava ka kerel e Jehova bahtalo hem kaj vredinela te kerav bilo savi žrtva te šaj te služinav leske“. O Majkl džanlja kobor but vredinela o čačipe hem adaleske sine spremno te kerel bare promene ko plo životo (Jak. 1:25).

12-13. Sar o biblisko čačipe pomožingja jekhe phenjake?

¹² Te šaj te sikavel kobor vredinela o čačipe, i Biblija sporedinela le lampaja koja so svetinela ki temnica (Ps. 119:105; Ef. 5:8). I Majli taro Azerbejdžan, but ceninela i svetlina so dobingja la taro e Devleskoro Lafi. Lakere roditelen sine len različna religie. Lakoro dad sine muslimani, a lakiri daj evrejka. Oj phenela: „Iako nikogaš na sumninava man sine kaj postojnela o Devel, sepak mučinena man sine nesave pučiba. Pučava man sine: ’Soske o Devel stvoringja e manušen hem soske nekoj valjani te cidel muke celo plo životo hem palo adava te ovel večno mučimo ko pekol?‘ Adaleske so o manuša vakerena sine kaj sa so slučinela pe, slučinela pe e Devleskere voljaja pučava man sine: ’Dali o Devel kontrolirinela e manušen sar kukle hem uživinela te dikhel sar mučinena pe?‘“

¹³ I Majli prodolžingja te rodel o odgovorija bašo ple pučiba. Palo nesavo vreme oj prifatingja te proučinel i Biblija hem uli jekh taro e Jehovaskere svedokija. Oj vakerela: „O logična bibliska sikljojba pomožingje mange pošukar te dikhav ko životo. O razumna objasnuvanja so arakhljum len ko e Devleskoro Lafi dengje man andruno mir“. Isto sar i Majli, sarine amen falinaja e Jehova, okole so vikingja amen tari temnina ki pli but šuži svetlina (1. Pet. 2:9).

14. Sar šaj te bajrara amaro mangipe sprema o čačipe? (Dikh hem i ramka „ Javera sporedbe“.)

¹⁴ Akala tane samo nekobor sporedbe kola so sikavena kobor vredinela o čačipe. Sigurno šaj te setine tut ko but javera da sporedbe. Šaj te čhive tuke cel ki tli  lično studija te arakhe javera pričine soske te mange o čačipe. So poviše mangaja o čačipe, doborom poviše načinija ka arakha te sikava amaro cenenje sprema leste.

15. Kova tano jekh način sar šaj te sikava amaro mangipe bašo čačipe?

¹⁵ Šaj te sikava kaj mangaja o čačipe agjaar so redovno ka proučina i Biblija hem o bibliska publikacie. Bizi razlika kobor vreme siem ko čačipe sekogaš isi nešto so šaj te sikljova. Ko prvo broj tari Stražarsko kula pišinela: „O čačipe tano učhardo taro but hovajba akale svetoskere isto sar jekh tikni šuži luludi koja soj garavdi maškar but čarja. Te šaj te arakhe la valjani but šukar te rode la. A te šaj te ovel tli, mora te teljove hem te le la. Ma ov zadovolno samo jekhe lulugjaja taro čačipe. Ponadari da khede len, ma čhinav te rode len!“ O proučibe nane lokho, ama vredinela te trudina amen.

16. Kova način proučibaske tano tuke najšukar? (Izreki 2:4-6).

¹⁶ Na uživinaja sarine ko čitibe hem proučibe. Ama o Jehova vakerela amenge „ponadari  da te roda“ te šaj pošukar te haljova o čačipe. (Čitin Izreki 2:4-6.) Sekogaš ka ovel amen korist ako keraja agjaar. O Korej vakerela kaj ki pli lično biblisko studija koncentririnela pe ko sekova stiho posebno. Ov objasninela: „Čitinava sekoja fusnota hem sekoja referenca hem istražinava javer da materijali. Akava način pomožinela mange te sikljovav but bukja!“ Bizi razlika dali koristinaja akava način ili javer, amen sikavaja kaj ceninaja o čačipe keda odvojnaja amenge vreme hem trudinaja amen te proučina (Ps. 1:1-3).

17. So značinela te živina sprema o čačipe? (Jakov 1:25).

¹⁷ Džangjola pe, nane dovolno samo te proučina bašo čačipe. Te šaj te ovel amen celosno korist mora te živina sprema o čačipe, javere lafencar te primenina ko amaro životo adava so sikljovaja. Samo tegani ka šaj o čačipe te kerel amen bahtale. (Čitin Jakov 1:25.) Sar šaj te džana kaj živinaja sprema o čačipe? Jekh phral vakerela kaj tano šukar lično te ispitina amen, te dikha dali primeninaja adava so sikljovaja hem kote šaj panda te podobrina amen. O apostol Pavle vakergja: „Bizi razlika kobor napredujngjem dži akana, valjani ponadari da te napredujna, te dža ko akava isto drumo“ (Fil. 3:16).

18. Soske daja amendar sa te šaj te živina sprema o čačipe?

¹⁸ Razmislin samo sar pomožinela amenge adava so daja amendar sa te živina sprema o čačipe. Na samo so ovela amen pošukar životo, nego isto agjaar keraja e Jehova bahtalo hem amare phralen hem phenjen (Izr. 27:11; 3. Jov. 4). Akala tane o najbare pričine te manga o čačipe hem te živina sprema o čačipe.