1. Soske ceninea okolen soj tane strpliva?

 SARINE amen ceninaja e manušen soj tane strpliva. Na primer, poštujnaja okolen so šaj te adžikeren nešto bizo te nervirinen pe. Ceninaja keda o javera tane strpliva amencar keda grešinaja. Isto agjaar blagodarna siem okoleske so proučingja amencar i Biblija adaleske so sine strplivo amencar džikote mučingjem amen te sikljova, te prifatina ili te primenina o bibliska sikljojba. A soj najvažno, blagodarna siem e Jehovaske adaleske soj tano strplivo amencar (Rim. 2:4).

2. Ko kola situacie šaj te ovel amenge pharo te ova strpliva?

² Iako ceninaja e javerengiri strplivost, amenge lično šaj te ovel pharo te ova strpliva. Na primer, šaj te ovel amenge pharo te ačhova smirime keda isi gužva ko soobrakjaj, posebno ako kasninaja. Ili šaj sigate te holjana ako nekoj nervirinela amen. A ponekogaš šaj te ovel amenge pharo te adžikera o nevo sveto so vetingja le o Jehova. Dali bi mangea te ove postrplivo? Ki akaja statija ka dikha so značinela te ova strpliva hem soske adava tano doborom važno. Isto agjaar ka dikha so šaj te pomožinel amen te ova postrpliva.

3. Sar reagirinela jekh strplivo manuš keda nekoj provocirinela le?

³ Te dikha štar načinija kote so šaj te sikava strplivost. Prvo, o strplivo manuš na holjanela sigate. Ov trudinela pe te ačhovel smirimo keda nekoj provocirinela le hem na iranela ko isto način. Isto agjaar na ponašinela pe e javerencar grubo keda tano ko stres. O izraz „na holjanela sigate“ prvo puti pojavinela pe ko jekh stiho ki Biblija kote so o Jehova tano opišimo sar „Devel soj milostivo  hem sočuvstvitelno, na holjanela sigate, pherdo tano verno mangipe hem čačipe“ (2. Moj. 34:6).

4. Sar reagirinela jekh strplivo manuš keda valjani te adžikerel?

⁴ Dujto, o strplivo manuš ačhola smirimo džikote adžikerela. Ako nešto trajnela poviše taro adava so očekujngja, nekoj soj strplivo ka ačhol smirimo hem nane te nervirinel pe (Mat. 18:26, 27). Isi but situacie kote so valjani te ačhova smirime. Na primer, keda nekoj kerela lafi valjani strplivo te šuna le bizo te čhinava le (Jov 36:2). Isto agjaar, šaj ka valjani amenge strplivost keda pomožinaja jekhe interesenteske te haljovel nesavo biblisko sikljojbe ili te čhinavel nesave lošno navikaja.

5. Ko kova javer način šaj te sikava strplivost?

⁵ Trito, o strplivo manuš na sigjarela. Džangjola pe ko nesave situacie valjani te reagirina sigate. Ama keda o strplivo manuš dobinela nesavi važno zadača na počminela la odma bizo te razmislinel, a ni na dikhela so posig te završinel la. Namesto adava, prvo ov bešela hem razmislinela te šaj te planirinel sar ka kerel la. Tegani ov odvojnela peske doborom vreme kobor so valjani te šaj te završinel i zadača.

6. Sar jekh strplivo manuš reagirinela keda isi le nevolje?

⁶ Štarto, o strplivo manuš trudinela pe te trpinel nevolje bizo te žalinel pe. Ko akava pogled i strplivost hem i istrajnost tane but povrzime jekh jekhaja. Normalno, nane pogrešno te phrava amen nesave paše amaleske hem te vakera leske kobor amenge pharo keda isi amen nesavo problemi. Sepak, o strplivo manuš ka del pestar sa te šaj ponadari da te istrajnel, a ko isto vreme te ačhol pozitivno (Kol. 1:11). Sar hristijanja amen valjani te sikava strplivost ko sa akala načinija. Soske? Ajde te dikha nekobor pričine.

7. Sprema Jakov 5:7, 8, soske i strplivost tani doborom važno? (Dikh hem i slika.)

⁷ Ako mangaja te dobina večno životo, mora te ova strpliva. Isto sar o verna sluge taro purano vreme, amen da valjani strplivo te adžikera o Jehova te ispolninel ple vetuvanja (Evr. 6:11, 12). I Biblija sporedinela amen jekhe zemjodelcoja. (Čitin Jakov 5:7, 8.) Jekh zemjodelco kerela but buti te šaj te frdel seme ki pli niva hem te čhivel lake pani. Ama, ov na džanela točno keda o seme ka mukhel plodi. Adaleske, jekh zemjodelco strplivo adžikerela hem isi le doverba kaj ka khedel o plodi tari niva. Slično, amen siem zafatime duhovno aktivnostencar iako na džanaja ko kova dive ka avel amaro Gospodari (Mat. 24:42). Amen strplivo adžikeraja soske siem uverime kaj o Jehova ka ispolninel adava so vetingja ko vreme kova so odredingja. Ako počminaja te ova nestrpliva šaj te umorinel amen adava so adžikeraja hem agjaar hari pohari te cida amen taro Jehova. Isto agjaar, šaj te počmina te koncentririna amen ko bukja kola so ka radujnen amen samo kratko vreme. Ama ako siem strpliva ka šaj te istrajna dži ko krajo hem te ova spasime (Mih. 7:7; Mat. 24:13).

8. Sar i strplivost pomožinela amen keda siem e javerencar? (Kološanja 3:12, 13).

⁸ Te šaj te ova paše e javerencar valjani amenge strplivost. Akaja osobina pomožinela amen šukar te šuna keda o javera kerena lafi (Jak. 1:19). Isto agjaar, i strplivost pomožinela amen te ova ko mir e javerencar. Ako siem strpliva nane te reagirina sigate hem te vakera nešto neljubezno keda isi amen stres. Isto agjaar, i strplivost ka pomožinel amen te na holjana sigate keda nekoj ka povredinel amare čuvstvija. Namesto te irana lenge ko isto način, amen ponadari da ka trpina amen jekh jekhea hem ka prostina celo vilea. (Čitin Kološanja 3:12, 13.)

9. Sar i strplivost pomožinela amen keda valjani te ana mudra odluke? (Izreki 21:5).

⁹ I strplivost isto agjaar šaj te pomožinel amenge te ana pošukar odluke. Namesto te ana odluke sigate hem bizo te mislina valjani te odvojna amenge vreme te istražina save opcie isi amen hem palo adava te razmislina kola lendar bi ovela i najšukar. (Čitin Izreki 21:5.) Na primer, ako rodaja buti šaj te ova ko iskušenie te prifatina i prvo buti so ka arakha, čak ako adava bi značinela kaj ka ovel amen pohari vreme bašo duhovna aktivnostija. Ama ako siem strpliva ka odvojna amenge vreme te razmislina bašo bukja sar soj, kobor vreme ka lel mandar o drumo dži ki buti? Kobor saatija ka kerav buti? Hem sar i buti ka vlijajnel upri mli familija hem upro duhovna bukja? Ako siem strpliva nane te ana lošna odluke.

10. Sar jekh hristijani šaj te razvinel strplivost, hem sar šaj ponadari da te sikavel akaja osobina?

¹⁰ Molin tut te ove postrplivo. I strplivost tani osobina so avela taro sveti duh (Gal. 5:22, 23). Adaleske, šaj te molina amen e Jehovaske bašo sveti duh te šaj te pomožinel amen te razvina akaja osobina. Ako arakhljovaja ki nesavi situacija kote so ka ovel amenge pharo te sikava strplivost, tegani šaj te molina amen bašo leskoro duho te šaj te ova strpliva (Luka 11:9, 13). Isto agjaar, šaj te roda pomoš taro Jehova te dikha ko bukja sar so dikhela ov. Osven so ka molina amen, valjani te da amendar sa te šaj te ova strpliva sekova dive. Znači, ako ponadari da molinaja amen baši strplivost hem trudinaja amen  te sikava akaja osobina, o Jehova ka pomožinel amenge te ova strpliva iako angleder šaj na siem sine asavke.

11-12. Sar sikavgja o Jehova strplivost?

¹¹ Razmislin bašo bibliska primerija. Ki Biblija isi but primerija taro manuša kola so sine strpliva. Ako razmislinaja baši lende, ka šaj te sikljova ko kola načinija šaj te ova strpliva. Angleder te kera lafi bašo nesave taro akala primerija, najangle te dikha o najbaro primer baši strplivost, o Jehova.

¹² Ki Edensko gradina, o Satana kaljargja e Jehovaskoro anav agjaar so čhivgja e Eva te sumninel pe dali o Jehova tano pravedno vladeteli kova so mangela len. Namesto te uništinel odma e klevetniko, o Jehova sikavgja strplivost hem samokontrola, soske džanlja kaj valjani vreme te šaj te dokažinel kaj ov tano o najšukar Vladeteli. Celo vreme džikote adžikerela, ov strplivo trpinela i ladž so anela pe leskere anaveske. Osven adava, o Jehova strplivo adžikerela te šaj so poviše manuša te ovel len i prilika te živinen večno (2. Pet. 3:9, 15). Adaleske, dži akana milionja manuša sine len prilika te zapoznajnen le. Ako koncentririnaja amen ko šukar bukja so avena tari e Jehovaskiri strplivost, najverojatno ka ovel amenge polokho te adžikera o krajo akale svetoskoro.

13. Sar o Isus sovršeno sikavgja strplivost sar plo Dad? (Dikh hem i slika.)

¹³ O Isus sovršeno džala palo ple Dadeskoro primer hem džikote sine ki phuv ov isto agjaar sikavgja strplivost. Sigurno na sine leske sekogaš lokho te sikavel akaja osobina, posebno sprema o licemerna knižnikija hem o fariseija (Jovan 8:25-27). Sepak, isto sar plo Dad, o Isus na holjangja sigate. Ov na irangja lenge keda  vredžingje le hem provociringje le (1. Pet. 2:23). O Isus istrajno trpingja o pharipa bizo te žalinel pe. Adaleske šaj te dikha soske i Biblija vakerela amenge: „Šukar razmislinen bašo okova so trpingja protivibe taro muj e grešna manušengoro“ (Evr. 12:2, 3). Adaleske so pomožinela amen o Jehova, šaj istrajno te trpina bilo savo pharipa.

14. So šaj te sikljova tari e Avraameskiri strplivost? (Evreija 6:15). (Dikh hem i slika).

¹⁴ So ako panda na ispolningje pe amare očekuvanja bašo krajo? Šaj očekujngjem kaj o krajo ka avel angleder but berša. Ili šaj daraja kaj o krajo nane te avel džikote siem dživde. So ka pomožinel amen ponadari da strplivo te adžikera? Te dikha o primer e Avraameskoro. Keda e Avraame sine le 75 berš hem panda na sine le čhave, o Jehova vetingja leske: „Tutar ka kerav baro narodo“ (1. Moj. 12:1-4). Dali o Avraam dikhlja sar ispolninela pe akava vetuvanje? Na celosno. Otkeda nakhlja i reka Eufrat hem adžikergja 25 berš, e Avraameske bijandilo o Isak, a palo 60 berš bijandile leskere unukija o Isav hem o Jakov. (Čitin Evreija 6:15.) Ama o Avraam nikogaš na dikhlja sar leskoro potomstvo ulo baro narodo hem sar nasledingje i Vetimi phuv. Sepak, akava verno sluga sine le paše amalipe ple Stvoritelea (Jak. 2:23). Kobor ka radujnel pe o Avraam keda ka voskresninel hem keda ka doznajnel kaj baši leskiri vera hem strplivost sine blagoslovime sa o narodija (1. Moj. 22:18). So sikljovaja taro akava? Džikote siem dživde šaj nane te dikha sar ispolninela pe sekova vetuvanje so dengja le o Jehova. Ama, ako siem strpliva sar o Avraam, šaj te ova sigurna kaj panda akana o Jehova  ka nagradinel amen a panda poviše ko nevo sveto (Mar. 10:29, 30).

15. Kaskere primerija šaj te proučine?

¹⁵ Ki Biblija isi javera da primerija taro manuša so sine strpliva (Jak. 5:10). Šaj ko tlo lično proučibe te istražine baši lende. b Na primer, iako o David sine but terno keda sine pomazimo sar idno cari upro Izrael, ov mora sine te adžikerel panda but berša angleder te ovel cari. O Simeon hem i Ana verno služingje e Jehovaske džikote adžikergje te avel o Mesija (Luka 2:25, 36-38). Džikote proučinea akala izveštaija, probin te arakhe o odgovorija ko akala pučiba: „So šaj pomožingja akale verno slugaske te sikavel strplivost? Sar koristingja leske adava so sine strplivo? Sar šaj te džav palo leskoro primer?“ Isto agjaar, šaj te ovel tut korist ako proučinea bašo okola so na sikavgje strplivost (1. Sam. 13:8-14). Šaj te puče tut: „So angja len dži ko adava te na oven strpliva? Kola sine o posledice taro adava?“

16. Sar koristinela amenge adava so siem strpliva?

¹⁶ Razmislin soske tano korisno te ove strplivo. Keda siem strpliva, tegani siem poradosna hem posmirime. Znači i strplivost šaj te pomožinel amenge te ova emocionalno hem fizičko saste. Keda siem strpliva e javerencar tegani nakhaja pošukar lencar. Agjaar ko amaro sobranie ka ovel jekhipe. Ako nekoj nervirinela amen, adava so nane te holjana sigate ka pomožinel amenge te na kera panda pološno i situacija (Ps. 37:8; Izr. 14:29). Ama najvažno taro sa, keda siem strpliva amen džaja palo primer amare nebesno Dadeskoro hem ovaja lea popaše.

17. Ko so valjani te ova odlučna?

¹⁷ Čače, i strplivost tani but šuži osobina koja so koristinela sarinenge. Iako nane lokho sekogaš te ova strpliva, adaleske so o Jehova pomožinela amenge šaj ponadari da te razvina akaja osobina. Hem džikote strplivo adžikeraja o nevo sveto, šaj te ova uverime kaj „e Jehovaskere jakhja tane upro okola so darana lestar, upro okolende so adžikerena leskoro verno mangipe“ (Ps. 33:18). Adaleske ponadari da te sikava strplivost.