1. Soske o proroko o Daniel mukhlja baro vpečatok e Vavilonconge?

 O PROROKO o Daniel sine terno keda o Vaviloncija lele le sar robo hem ingargje le dur taro Erusalim. Ama iako o Daniel sine terno ov mukhlja baro vpečatok e vavilonsko službenikonge. Ola „dikhle adava so dikhela pe jakhencar“ — primetingje kaj o Daniel tano šužo hem kaj avela tari jekh važno familija (1. Sam. 16:7). Adaleske ola obučingje le te šaj ov pokasno te služinel ki palata (Dan. 1:3, 4, 6).

2. Sar dikhela sine o Jehova ko Daniel? (Ezekiel 14:14).

² O Jehova manglja e Daniele, ama na bašo leskoro izgled ili adaleske so služinela sine ki palata, nego bašo adava savo manuš sine. Ustvari, keda o Jehova vakergja kaj o Daniel tano sar o Noe hem o Jov, le verojatno sine le okolu 20 berš. Znači, iako o Daniel sine but terno o Jehova ki leste dikhela sine isto doborom pravedno sar ko Noe hem ko Jov kola so beršencar verno služingje leske. (1. Moj. 5:32; 6:9, 10; Jov 42:16, 17; čitin Ezekiel 14:14.) O Jehova ponadari da mangela sine e Daniele ko celo leskoro životo (Dan. 10:11, 19).

3. So ka dikha ki akaja statija?

³ Ki akaja statija ka dikha duj taro e Danieleskere osobine kola so kergje le skapoceno anglo e Jehovaskere jakhja. Prvo, ka dikha ko kola situacie sikavgja akala osobine. Palo adava, ka dikha so pomožingja e Danieleske te razvinel len. A ko krajo ka dikha sar šaj te dža palo leskoro primer. Iako akaja statija tani kerdi e ternenge, sarine amen šaj te sikljova taro e Danieleskoro primer.

4. Sar sikavgja o Daniel hrabrost? Vaker primer.

⁴ O hrabra manuša šaj te daran, ama ola na dozvolinena adaja dar te čhinavel len te keren adava soj ispravno. Iako o Daniel sine terno ov sine but hrabro. Te razmislina bašo duj prilike kolende so sikavgja hrabrost. I prvo sine otprilika  okolu duj berš otkeda o Vaviloncija uništingje o Erusalim. O vavilonsko cari o Navuhodonosor dikhlja jekh strašno suno bašo jekh baro kipi. Ov zakaningja pe kaj ka mudarel sa e mudra manušen, maškar kolende so sine hem o Daniel, ako na vakerena leske savo suno dikhlja hem so značinela adava (Dan. 2:3-5). O Daniel mora sine te kerel nešto odma inače ka oven sine mudarde but manuša. Ov gelo ko cari hem molingja le te del le vreme te šaj te vakerel leske so značinela o suno (Dan. 2:16). A bašo adava valjangja leske hrabrost hem vera. Soske? Ki Biblija nigde na pišinela kaj o Daniel angleder objasningja so značinela nesavo suno. Ov zamolingja ple amalen e Sedraho, e Misaho hem e Avdenago b „te molinen baši milost e Devle soj ko nebo baši adaja tajna“ (Dan. 2:18). O Jehova odgovoringja ko lengere molitve. Adaleske so o Jehova pomožingja e Danieleske, ov šaj sine te objasninel e careskoro suno hem agjaar o Daniel hem leskere amala ačhile dživde.

5. Ki koja javer prilika o Daniel sikavgja hrabrost?

⁵ Palo nesavo vreme otkeda o Daniel objasningja so značinela o suno bašo baro kipi, leskiri hrabrost panda jekh puti sine čhivdi ko ispit. O Navuhodonosor dikhlja panda jekh strašno suno. Akava puti ko suno dikhlja jekh baro kaš. O Daniel hrabro vakergja leske so značinela o suno, ov čak vakergja leske kaj ka mukhel le i godi hem kaj nesavo vreme nane te ovel cari (Dan. 4:25). O cari šaj sine te mislinel peske kaj o Daniel buninela pe protiv leste hem lokhe šaj sine te naredinel te mudaren le. Sepak, o Daniel sikavgja hrabrost hem objasningja leske so značinela o suno.

6. So verojatno pomožingja e Danieleske te ovel hrabro?

⁶ So verojatno pomožingja e Danieleske te ovel hrabro ko celo plo životo? Džikote sine tikno, o Daniel sigurno siklilo but taro primer ple dajakoro hem ple dadeskoro. Ola sigurno ikergje pe ko upatstvija so dengja o Jehova e izraelsko roditelenge hem sikavgje pumare čhave bašo e Devleskoro zakoni (5. Moj. 6:6-9). O Daniel na džanela sine samo o osnovna bukja taro Zakoni sar so sine o Deš zapovedija, nego isto agjaar džanela sine but detalija taro Zakoni sar na primer,  so smejnena a so na smejnena te han c (3. Moj. 11:4-8; Dan. 1:8, 11-13). Ov isto agjaar džanela sine i istorija e Devleskere narodoskiri hem so slučingja pe lencar keda ola na sine poslušna ko e Jehovaskere merilija (Dan. 9:10, 11). Sa adava so doživingja o Daniel ko plo životo uveringja le kaj bizi razlika so ka slučinel pe o Jehova hem leskere mokjna angelija ka pomožinen le (Dan. 2:19-24; 10:12, 18, 19).

7. So javer pomožingja e Danieleske te ovel hrabro? (Dikh hem i slika.)

⁷ O Daniel proučinela sine adava so pišingje o prorokija, maškar kolende soj hem o proroštvo taro Eremija. Taro adava so proučingja, o Daniel pokasno halilo kaj panda hari o Evreija so sine beršencar ko Vavilon ka oven oslobodime taro ropstvo (Dan. 9:2). Adava so dikhlja sar ispolninena pe o proroštvija, sigurno bajrargja e Danieleskiri doverba ko Jehova. A okolen so isi len bari doverba ko Devel šaj te sikaven bari hrabrost. (Sporedin Rimjanja 8:31, 32, 37-39.) A soj najvažno, o Daniel but puti molinela pe sine ple nebesno Dadeske (Dan. 6:10). Ov priznajnela sine leske ple grevija hem vakerela leske sine sar osetinela pe. A isto agjaar, rodela lestar sine pomoš (Dan. 9:4, 5, 19). O Daniel da sine manuš sar amende, ov da na bijandilo hrabro nego razvingja akaja osobina soske proučingja, molingja pe hem sine le doverba ko Jehova.

8. Sar šaj te razvina hrabrost?

⁸ So valjani te kera te šaj te ova hrabra? Amare roditelija šaj te pottikninen amen te ova hrabra, ama ola našti te prenesinen amenge akaja osobina sar ka phene tani nesavo familijarno nasledstvo. Keda trudinaja amen te razvina hrabrost, adava tano sar ka phene sikljovaja nevi veština. Jekh način sar šaj te ove šukar ki nesavi veština tano agjaar so vnimatelno ka dikhe so kerela o majstori hem palo adava tu da ka probine te kere o isto. Slično, amen sikljovaja te ova hrabra agjaar so vnimatelno dikhaja sar o javera sikavena akaja osobina hem palo adava trudinaja amen te kera o isto. Znači, so siklilem taro Daniel? Isto sar leste, amen da valjani šukar te pendžara e Devleskoro Lafi. Amen valjani te ova paše e Jehovaja agjaar so ka molina amen leske često hem ka vakera leske sar osetinaja amen. Isto agjaar, valjani te ovel amen doverba ki leste agjaar so ka ova uverime kaj ov sekogaš ka ovel uzi amende. Tegani keda amari vera ka ovel ispitimi, ka ova hrabra.

9. Sar koristinela amenge adava so siem hrabra?

⁹ Keda siem hrabra adava ka koristinel amenge ko poviše načinija. Razmislin bašo Ben tari Germanija. Ki škola kote so džala sine ov sarine verujnena sine ki evolucija hem mislinena sine kaj o biblisko izveštaj bašo stvoribe tano paramis. Jekh dive sine le prilika anglo celo klasi te objasninel soske verujnela kaj o životo tano stvorimo. Tegani ov hrabro objasningja plo veruvanje. Savo sine o rezultati? O Ben vakerela: „Mlo nastavniko vnimatelno šunela sine hem lelja te kerel kopie taro materijali so koristingjum hem palo adava dengja sekole učenikoske kopija taro adava materijali“. Sar reagiringje e Beneskere součenikija? Ov vakerela: „But džene sine spremna te šunen hem vakergje mange kaj poštujnena man bašo adava so kergjum“. Sar so dikhela pe taro e Beneskoro iskustvo, o javera but puti poštujnena okolen so sikavena hrabrost. Isto agjaar,  ola šaj te pomožinen okolenge soj iskrena te zapoznajnen e Jehova. Znači, isi amen šukar pričine soske valjani te razvina hrabrost.

10. Soj tani i vernost?

¹⁰ O hebrejsko lafi soj prevedimo ki Biblija sar „vernost“ ili „verno mangipe“ but puti koristinela pe te šaj te opišinel pe kobor baro mangipe isi e Devle sprema ple sluge. O isto lafi koristinela pe te šaj te sikavel pe savo mangipe isi maškar e Devleskere sluge (2. Sam. 9:6, 7). Sar so nakhela o vreme amari vernost šaj te ovel panda posilno. Te dikha sar e Danieleskiri vernost uli panda posilno.

11. Sar sine ispitimi e Danieleskiri vera keda phurilo? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

¹¹ E Danieleskiri vernost sprema o Jehova sine ispitimi ko but situacie ko leskoro životo. Ama jekh taro najbare ispitija so sine le ko životo slučingja pe keda sine le poviše taro 90 berš. Ko adava vreme o Vavilon sine osvojmo taro Medijcija hem Persijcija hem cari sine o Darij. E careskere službenikija na mangena sine e Daniele hem na poštujnena sine leskere Devle. Adaleske kergje plani te mudaren e Daniele. Ola ubedingje e care te potpišinel jekh zakoni kolea so ka dikhel pe dali o Daniel ka ačhol verno e careske ili ple Devleske. Sa so valjani sine o Daniel te kerel tano te na molinel pe e Jehovaske 30 dive te šaj te dokažinel kaj tano verno e careske sar sa o javera. O Daniel odlučingja te ačhol verno e Jehovaske, adaleske sine frdimo ki dupka pherdi lavencar. Ama, o Jehova nagradingja e Danieleskiri vernost agjaar so spasingja le taro lavija (Dan. 6:12-15, 20-22). Sar šaj amen da te ačhova verna e Jehovaske isto sar o Daniel?

12. So pomožingja e Danieleske sekogaš te ačhol verno e Jehovaske?

¹² O baro mangipe sprema o Jehova pottikninela amen te ačhova leske verna. O Daniel ačhilo celo plo životo verno e Jehovaske adaleske so taro vilo mangela le sine. O Daniel sigurno razvingja akala osobine soske but razmislinela sine bašo e Jehovaskere osobine hem bašo način sar ov sikavela len sine (Dan. 9:4). Isto agjaar, o Daniel sine blagodarno bašo sa o bukja so kergja o Jehova ple narodoske hem leske (Dan. 2:20-23; 9:15, 16).

13. a) Ko kola načinija tani ispitimi amare ternengiri vera? Vaker primer. (Dikh hem i slika.) b) Sar soj sikavdo ko videoklipi, sar ka odgovorine ako nekoj pučela tut dali e Jehovaskere svedokija poddržinena okolen so birinena te živinen sar homoseksualcija?

 ¹³ Isto sar o Daniel, amare terne da tane opkolime taro manuša kola so na poštujnena e Jehova hem leskere merilija. Asavke manuša šaj na mangena okolen so vakerena kaj mangena e Devle. Nesave čak maltretirinena amare ternen te šaj te na ačhoven verna e Jehovaske. Na primer, primetin so slučingja pe jekhe terne phraleske tari Avstralija kova so vikinela pe Grejmi. Keda sine ki sredno škola sine le jekh phari situacija. I nastavnička pučlja celo klasi sar ka reagirinen ako jekh taro lengere amala priznajnela kaj tano homoseksualco. Oj vakergja lenge sa okola so poddržinena ple amale kova so biringja te ovel homoseksualco te tergjon tari jekh strana tari učilnica, a okola so na poddržinena le te tergjon tari javer strana. O Grejmi vakerela: „Celo klasi gelo tari strana koja so poddržinela asavko životo osven me hem panda jekh Svedoko“. Tegani i situacija uli panda pophari hem o Grejmi mora sine te sikavel dali ka ačhol verno e Jehovaske. O Grejmi vakerela: „Dži ko krajo taro časi o javera součenikija pa čak i nastavnička asana amenge sine hem vredžinena amen sine. Dengjum sa mandar te šaj ko jekh smireno hem razumno način te braninav mli vera ama ola na mangle te šunen nijekh lafi so vakerava sine“. Sar osetingja pe o Grejmi? Ov vakerela: „Na sine mange sa jekh adava so mle součenikija napadingje man ama sium sine but radosno so šaj sine te braninav mli vera“. d

14. Kova tano jekh način sar šaj te ova panda poodlučna te ačhova verna e Jehovaske?

¹⁴ Ako amen da isto sar o Daniel isi amen baro mangipe sprema o Jehova, tegani ka ova odlučna te ačhova leske verna. Amaro mangipe sprema o Jehova šaj te bajrol sa poviše hem poviše ako sikljovaja nešto bašo leskere osobine. Na primer, šaj te proučina bašo bukja so stvoringja (Rim. 1:20). Ako mangea panda poviše te bajrare tlo mangipe sprema o Jehova hem te poštujne le, šaj te čitine o kratka statie tari rubrika „Slučajno ili sozdadeno“ ili te dikhe o videoklipija. Isto agjaar šaj te dikhe i brošura Dali životot e Božje delo? hem i brošura Kotar avela o životo — pandž pučiba kolenge so valjani odgovor (ki srpsko čhib). Primetin so vakergja bašo akala publikacie jekh terni phen tari Danska so vikinela pe Ester: „Akala brošure tane but šuže, adathe o bukja tane objasnime ko but logično način. Ola na vakerena tuke ko so te verujne. Ki lende šaj te arakhe dokazija hem agjaar korkori te ane odluke“. O Ben kova so sine spomnimo angleder vakerela: „Akala publikacie but kergje zorali mli vera. Preku lende uveringjum man kaj o Devel kergja o životo“. Otkeda ka proučine akala brošure, verojatno tu da ka složine tut adalea so vakerela i Biblija: „Mokjno Jehova, tu sian amaro Devel hem zaslužinea sarine te slavinen tut hem te sikaven tuke čest, soske tu kergjan sa o bukja“ (Otk. 4:11). e

15. Kova tano panda jekh način sar šaj te ova panda popaše e Jehovaja?

¹⁵ Javer način sar šaj te bajrare tlo mangipe bašo Jehova tano agjaar so šukar ka proučine o životo leskere Čhaveskoro e Isuseskoro. Jekh terni phen tari Germanija so vikinela pe Samira kergja baš akava. Oj vakerela: „Adava so proučingjum bašo Isus kergja pošukar te zapoznajnav e Jehova“. Keda sine  tikni sine lake pharo te zamislinel peske e Jehova sar ličnost kole so isi le čuvstvija. Ama na sine lake pharo te zamislinel peske e Isuse sar ličnost. Oj ponadari vakerela: „Svidžinela pe mange so o Isus sine čačutno amal hem mangela sine e čhaven“. So poviše sikljovela sine bašo Isus doborom poviše ovela sine paše e Jehovaja. Soske? Oj vakerela: „Sar so nakhela sine o vreme haliljum kaj o Isus sovršeno džala palo primer ple Dadeskoro, ola tane but slična. Haliljum kaj akaja sine jekh taro pričine soske o Jehova bičhalgja e Isuse ki phuv — te šaj o manuša pošukar te zapoznajnen e Jehova“ (Jovan 14:9). Ako mangea te ove panda popaše e Jehovaja, odvojn tuke vreme te sikljove so poviše bukja bašo Isus. Agjaar, ka bajrol poviše tlo mangipe bašo Jehova ama hem ka ove odlučno te ačhove leske verno.

16. Sar ka koristinel amenge adava so ka ačhova verna e Jehovaske? (Psalm 18:25; Mihej 6:8).

¹⁶ Okola soj verna obično isi len paše amala hem adala amalipa trajnena (Rut 1:14-17). A okola soj verna e Jehovaske isi len šukar pričine te osetinen andruno mir. Soske? Adaleske so o Jehova vetinela kaj ka ovel verno okolencar soj leske verna. (Čitin Psalm 18:25; Mihej 6:8.) Razmislin bašo akava. Iako siem but tikne ki sporedba amare Sevišno Stvoritelea ov vetinela kaj sekogaš ka mangel amen! A keda isi amen asavko paše amalipe e Jehovaja tegani nisavo problemi, nijekh protivniko, pa čak ni o meribe, našti te odvojnel amen lestar (Dan. 12:13; Luka 20:37, 38; Rim. 8:38, 39). Čače tano but važno te dža palo e Danieleskoro primer hem te ačhova verna e Jehovaske!

17-18. So javer šaj te sikljova taro Daniel?

¹⁷ Ki akaja statija dikhlem samo duj osobine taro Daniel. Ama lestar šaj panda but te sikljova. Na primer, o Jehova dengja e Daniele nekobor vizie hem sune, a dengja le hem sposobnost te objasninel so značinena o proroštvija. But taro adala proroštvija više ispolningje pe. A ko javera isi detalija so ka slučinen pe ki idnina hem kola so ka vlijajnen upro sekova jekh manuš ki phuv.

¹⁸ Ki sledno statija, ka dikha duj proroštvija kola so pišingja len o Daniel. Adava so ka haljova so značinena ka pomožinel sarinenge amenge, hem ternenge hem phurenge, te ana mudra odluke panda avdive. Isto agjaar adala proroštvija ka bajraren amari hrabrost hem amari odlučnost te ačhova verna e Jehovaske hem ka spreminen amen bašo adava so panda hari valjani te slučinel pe.