Pučiba taro čitatelija
Dali o lafija taro apostol Pavle so arakhljona ko 1. Korinkjanite 15:29 značinena kaj nesave hristijanja ko adava vreme krstinena pe sine bašo adala so više mule?
Na. Ni ki Biblija ni ko istoriska lila na čitinaja bašo nešto asavko.
Sprema o način sar tano prevedimo akava stiho ko but Biblie nesave mislinena kaj ko e Pavleskoro vreme nesave krstinena pe sine ko pani bašo mule. Na primer ko jekh prevod pišinela: „Soske krstinena pe bašo mule ako nane voskresenie e mulenge?“ (Radosna vest).
Ama, dikh so vakergje duj bibliska izučuvačija. Jekh lendar o Gregori Lokvud vakergja kaj nane ni biblisko ni istorisko dokaz kaj o manuša krstinena pe sine bašo mule. Nešto slično pišingja o profesori Gordon Fi. Ov vakergja kaj nane ni jekh primer, ni ki Biblija ni ki istorija bašo asavko krštevanje. Akava krštevanje na spomninela pe ko nevo zavet hem nane nisavo dokaz kaj o prva hristijanja krstinena pe sine ko asavko način. O isto šaj te vakerel pe bašo crkve so sine formirime kratko palo meribe e apostolengoro.
I Biblija vakerela kaj e Isuseskere učenikija valjani sine te pomožinen e manušenge taro sa o narodija te oven leskere učenikija, te krstinen pe hem te sikaven len te ikeren sa so zapovedingja lenge (Mat. 28:19, 20). Angleder nekoj te krstinel pe valjani sine te sikljol bašo Jehova hem bašo leskoro Čhavo, te ovel lenge poslušno hem te sikavel vera ki lende. Nekoj so više mulo našti sine te kerel akala bukja, a ni jekh dživdo hristijani našti sine te kerel adava bašo okova so mulo (Prop. 9:5, 10; Jovan 4:1; 1. Kor. 1:14-16).
Tegani so manglja te vakerel o Pavle?
Nesave hristijanja vakerena sine kaj nane voskresenie (1. Kor. 15:12). Ama, o Pavle vakergja kaj adava tano pogrešno razmislibe. Ov vakergja lenge kaj sekova dive sine ki opasnost te merel. But puti keda arakhlilo ko opasna situacie, ov sine uverimo kaj otkeda ka merel ka ovel voskresnimo sar duhovno ličnost isto sar so sine o Isus (1. Kor. 15:30-32, 42-44).
O Korinkjanja valjani sine te haljoven kaj sarine soj tane pomazanikija valjani te trpinen nevolje hem te meren angleder te voskresninen. Okola soj tane „krstime ko Hristos Isus“ krstime tane ko leskoro meribe da (Rim. 6:3). Isto sar o Isus ola da valjani sine te oven mučime hem te meren hem palo adava te oven voskresnime ko nebo.
Poviše taro duj berš otkeda krstingja pe ko pani, o Isus vakergja duje ple apostolenge: „Ka krstinen tumen e krstibaja kolea so me krstinava man“ (Mar. 10:38, 39). O Isus tegani na mislingja ko krstibe ko pani, nego ko simbolično krstibe ko meribe. Ov džanlja kaj adaleske so ka ačhovel verno e Jehovaske ka mora te merel. O apostol Pavle pišingja e pomazanikonge kaj ola valjani te ciden muke zaedno e Isusea te šaj te oven proslavime zaedno lea (Rim. 8:16, 17; 2. Kor. 4:17). Sprema adava, ola da valjani sine te meren te šaj te oven voskresnime te živinen ko nebo.
Znači o točno prevod bašo adava so vakergja le o Pavle tano: „Ako nane agjaar, tegani ko so ka šaj te nadinen pe okola kola so krstinena pe te šaj te meren? Ako o mule čače na voskresninena, soske tegani krstinena pe te šaj te meren?“