1. So vakergja o Isus kratko angleder te merel jekhe kriminalcoske so sine uzi leste? (Luka 23:39-43).

 O ISUS hem o duj kriminalcija so sine uzi leste sine ki bari dukh hem na ačhilo len panda but vreme živibaske (Luka 23:32, 33). O solduj vredžingje e Isuse hem adava sikavgja kaj na sine leskere sledbenikija (Mat. 27:44; Mar. 15:32). Ama jekh lendar meningja plo stavi. Ov vakergja: „Isus, setin tut ki mande keda ka ove Cari“. A o Isus odgovoringja: „Čače vakerava tuke avdive, tu ka ove mancar ko raj“. (Čitin Luka 23:39-43.) Iako akava kriminalco šaj šungja bašo nebesno Carstvo džikote o Isus sine ki phuv hem propovedingja adava, sepak ov na ulo leskoro učeniko. Hem o Isus nikogaš na vakergja kaj akava manuš ka ovel ko Carstvo ko nebo (Mat. 4:17). O Isus kergja lafi bašo raj so ka ovel ki phuv. Soske šaj te vakera adava?

2. Save faktija isi amen so sikavena kaj o kriminalco so kaingja pe sine Evrei?

² O kriminalco so kaingja pe verojatno sine Evrei. Ov vakergja e javere kriminalcoske: „Zarem na daraja taro Devel? Tut da isi tut i isto osuda!“ (Luka 23:40). O Evreija obožavinena sine jekhe devle, ama o manuša taro javera nacie verujnena sine ko but devela (2. Moj. 20:2, 3; 1. Kor. 8:5, 6). Te oven sine o kriminalcija taro javera nacie tegani o pučibe bi ovela sine: „Zarem na daraja taro devela?“ Isto agjaar o Isus na sine bičhaldo e manušenge taro javera nacie nego bašo „bakhre so našavdile taro Izraelsko narodo“ (Mat. 15:24). O Devel otkringja e Izraelconge kaj ov ka voskresninel e mulen. O kriminalco so kaingja pe verojatno džanlja bašo akava hem taro leskere lafija  šaj te dikha kaj pretpostavinela sine kaj o Jehova ka voskresninel e Isuse te šaj te vladinel ko e Devleskoro Carstvo. Isto agjaar, nadingja pe kaj o Devel le da ka voskresninel.

3. Ko so verojatno mislingja o kriminalco keda o Isus kergja lafi bašo raj? Objasnin (1. Mojseeva 2:15).

³ Sar Evrei, o kriminalco so kaingja pe sigurno džanlja bašo Adam hem i Eva hem bašo raj kote so o Jehova čhivgja len. Znači keda o Isus vakergja leske bašo raj, o kriminalco verojatno mislingja ki jekh but šuži gradina akate ki phuv. (Čitin 1. Mojseeva 2:15.)

4. Ko so valjani te pottikninen amen o lafija so vakergja len o Isus e kriminalcoske?

⁴ Adava so vakergja o Isus e kriminalcoske valjani te pottikninel amen te razmislina sar ka ovel o životo ko raj. Ustvari, šaj but te doznajna bašo adava savo ka ovel o životo ko raj taro vreme keda vladingja o cari o Solomon. I Biblija vakerela kaj o Isus tano pobaro taro Solomon, adaleske šaj te očekujna kaj ov, zaedno okolencar so ka vladinen lea, ka keren i phuv but šužo raj (Mat. 12:42). Džangjola pe, o „javera bakhre“ valjani te mangen te doznajnen so mora te keren te šaj te živinen večno ko raj (Jovan 10:16).

5. Sar zamislinea tuke o životo ko raj?

⁵ So avela tuke ki godi keda razmislinea bašo životo ko raj? Šaj mislinea ko jekh but šužo parko sar i gradina Eden (1. Moj. 2:7-9). Šaj setinea tut ko proroštvo soj pišimo ko Mihej kaj sekova jekh taro e Devleskoro narodo ka bešel „teli pli drakh hem teli pli smokva“ (Mih. 4:3, 4). Šaj isto agjaar razmislinea bašo stihija tari Biblija kote so pišinela kaj ka ovel amen but hajbaske (Ps. 72:16; Isa. 65:21, 22). Šaj zamislinea tut ki jekh but šuži gradina sar bešea ko astali pherdo šuže hajbaja. Šaj zamislinea tuke sar pohari phudela i balval hem osetinea o šužo miris e lulugengoro. Hem verojatno šunea sar tli familija hem te amala, zaedno okolencar so voskresningje, asana hem uživinena ko but šukar društvo. Akava nane samo suno. Šaj te ova sigurna kaj sa akala bukja ka oven čače. Ama ko raj ka valjani isto agjaar te kera buti kolate so ka uživina.

6. So ka kera ko raj? (Dikh i slika.)

⁶ O Jehova stvoringja amen agjaar te šaj te uživina ki amari buti (Prop. 2:24). Posebno džikote ka trajnen o milja berša ka ovel amen but buti. Okolenge so ka preživinen i bari nevolja hem e milionja manušenge so ka voskresninen ka valjanen šeja, hajbe hem than živibaske. Adava značinela kaj ka ovel amen but buti, ama adaja buti ka  kerel amen radosna! Isto sar o Adam hem i Eva so održingje i Edensko gradina, agjaar amende da ka ovel amen i čest te održina o raj ki phuv. Isto agjaar, zamislin kobor ka uživina keda ka sikava okolen so ka voskresninen bašo Jehova hem leskiri namera hem te pomožina e verna slugenge so živingje angleder te avel o Isus ki phuv te sikljoven poviše.

7. Ko so šaj te ova sigurna hem soske?

⁷ Šaj te ova uverime kaj ko raj ka živina ko mir, ka ovel amen sa so valjani amenge hem ka ova šukar organizirime. Soske? Adaleske so o Jehova više sikavgja amenge sar ka ovel o životo keda leskoro Čhavo ka vladinel. Adava šaj te dikha le taro izveštaj bašo cari o Solomon.

8. Sar ispolningje pe o lafija taro Psalm 37:10, 11, 29 ko purano vreme? (Dikh o „Pučiba taro čitatelija“ so arakhljola ki akaja kula.)

⁸ O cari o David sine vodimo taro Devel te pišinel bašo adava savo ka ovel o životo ki idnina keda ka vladinel jekh mudro hem verno cari. (Čitin Psalm 37:10, 11, 29.) Keda keraja e javerencar lafi bašo raj but puti čitinaja lenge taro Psalm 37:11. Soske šaj te kera adava? Adaleske so o Isus citiringja o ista lafija ki Propoved ki gora hem adalea sikavgja kaj ka ispolninen pe ki idnina (Mat. 5:5). Ama e Davideskere lafija isto agjaar sikavena savo ka ovel o životo ko e Solomoneskoro vreme. Keda o Solomon vladinela sine ko Izrael, e Devleskoro narodo uživinela sine ko mir hem sine len sa so valjani lenge ki phuv kote so „thavdela thud hem avgin“. O Devel vakergja: „Ako živinena sprema mle zakonija... ka kerav te ovel mir ki phuv, hem keda ka pašljoven nane nikastar te daran“ (3. Moj. 20:24; 26:3, 6). Akala lafija ispolningje pe džikote vladinela sine o Solomon (1. Let. 22:9; 29:26-28). O Jehova isto agjaar vetingja kaj o lošna manuša nane više te postojnen (Ps. 37:10). Znači o lafija taro Psalm 37:10, 11, 29 ispolningje pe ko purano vreme hem ka ispolninen pe isto agjaar ki idnina.

9. So vakergja i carica tari Sava bašo vladibe e Solomoneskoro?

 ⁹ I carica tari Sava šungja bašo mir hem barvalipe so sine e Izraelcon keda o Solomon sine cari. Oj patujngja taro dur than dži ko Erusalim te šaj te dikhel adava so šungja (1. Car. 10:1). Otkeda dikhlja e Solomoneskoro carstvo, oj vakergja: „Ni ekvaš na sine mange vakerdo... Blago tle manušenge hem tle slugenge kola so sekogaš tane angli tute hem šunena tli mudrost“ (1. Car. 10:6-8). Ama o uslovija so sine e Izraelcon teli e Solomoneskiri vlast sine samo jekh tikno primer bašo adava so o Jehova ka kerel e manušenge keda leskoro Čhavo o Isus ka vladinel.

10. Ko savo način o Isus tano pošukar taro Solomon?

¹⁰ O Isus tano ko sekova pogled pošukar taro Solomon. O Solomon sine nesovršeno manuš so kergja bare grevija kola so angje bare problemija e Devleskere narodoske. A o Isus tano sovršeno vladeteli kova so nikogaš na grešingja (Luka 1:32; Evr. 4:14, 15). O Isus ačhilo verno e Devleske iako sine but puti iskušimo taro Satana. Ov dokažingja kaj nikogaš nane te grešinel ili te kerel nešto kolea so ka anel šteta ple verno narodoske. Ov tano o najšukar cari so šaj te ovel amen.

11. Koj ka vladinel zaedno e Isusea?

¹¹ O Isus hem o 144.000 pomazanikija so ka vladinen lea ka grižinen pe bašo manuša hem ka ispolninen e Jehovaskiri namera e phuvjaja (Otk. 14:1-3). Ola istrajngje ko but ispitija hem problemija keda živingje ki phuv hem adaleske najšukar šaj te haljoven solea soočinena pe okola so živinena ki phuv. So konkretno ka keren o pomazanikija?

12. Savi zadača ka del o Jehova e 144. 000 pomazanikonge?

¹² O Isus hem okola so ka vladinen lea ka ovel len but poviše buti taro Solomon. O cari o Solomon valjani sine te grižinel pe milionja manušenge samo tari jekh phuv. Ama okola so ka vladinen ko e Devleskoro Carstvo ka grižinen pe milijarde manušenge tari celi phuv. O Jehova čače dengja bari čest e 144. 000 pomazanikonge.

13. Savi posebno odgovornost ka ovel okolen so ka vladinen e Isusea?

¹³ Isto sar o Isus, o 144. 000 ka služinen sar carija hem sveštenikija (Otk. 5:10). Ko e Mojseeskoro zakoni jekh taro najvažna zadače e sveštenikongere sine te zaštitinen e manušengoro sastipe ko fizičko hem duhovno pogled. Ama o Zakoni sine „samo senka bašo šukar bukja so ka aven“, adaleske šaj te vakera kaj okola so ka vladinen zaedno e Isusea ka ovel len jekh posebno zadača te pomožinen e Devleskere narodoske ko fizičko hem duhovno pogled (Evr. 10:1). Amen panda na džanaja sar akala carija hem sveštenikija ka komunicirinen e manušencar akate ki phuv. Bizi razlika sar ka ovel, šaj te ova uverime kaj ko raj okola so ka oven ki phuv ka dobinen o vodstvo so valjani lenge (Otk. 21:3, 4).

14. Sar tane povrzime o tikno stado hem o javera bakhre?

¹⁴ O Isus vikinela okolen so ka vladinen lea „tikno stado“ (Luka 12:32). Ov isto agjaar spomningja javer grupa koja so vikingja la „javera bakhre“. Akala duj grupe kerena jekh stado (Jovan 10:16). Ola sorabotinena jekh jekhea hem ponadari da ka  sorabotinen keda i phuv ka ovel raj. Tegani okola taro „tikno stado“ ka oven ko nebo a o „javera bakhre“ ka ovel len nadež te živinen večno ki phuv. Ama o „javera bakhre“ valjani panda akana te keren nešto te šaj te živinen ko raj.

15. a) Sar sorabotinena o javera bakhre e Hristoseskere phralencar? b) Sar šaj te dža palo e phraleskoro primer soj ki apteka? (Dikh i slika.)

¹⁵ O kriminalco so kaingja pe mulo angleder te sikavel kaj tano blagodarno bašo adava so kergja leske o Isus. Ama amen, „o javera bakhre“ isi amen but prilike panda akana te sikava kobor siem blagodarna e Isuseske. Na primer, sikavaja amaro mangipe adalea sar ponašinaja amen leskere pomazime phralencar. Ustvari o Isus vakergja kaj sprema adava ka sudinel e bakhren (Mat. 25:31-40). Šaj te poddržina e Hristoseskere phralen agjaar so revno ka pomožina len ko propovedničko delo hem ko keribe učenikija (Mat. 28:18-20). Adaleske mangaja šukar te koristina o publikacie službake so isi amen, sar soj o lil Ov bahtalo zasekogaš. Ako panda nane tut biblisko kursi, dali šaj te čhive tuke cel te nudine poviše manušenge biblisko kursi?

16. So valjani te kera te šaj te ova gragjanija ko e Devleskoro Carstvo?

¹⁶ Na valjani te adžikera te avel o raj hem tegani te postapina sar so mangela o Jehova. Amen šaj panda akana te trudina amen te ova iskrena ko keribe lafi hem postapke hem te ova uramnotežena ko sa. Isto agjaar šaj te ova verna e Jehovaske, amare bračno partnereske hem amare phralenge. Kobor poviše trudinaja amen te živina sprema e Devleskere merilija ko akava lošno sveto, doborom polokho ka ovel amenge te živina sprema lende ko raj. Isto agjaar šaj te razvina veštine hem osobine te šaj te sikava kaj siem spremna te živina adathe. Dikh i statija „Dali sian spremno te nasledine i phuv?“ so arakhljola ki akaja kula.

17. Dali valjani te ova obeshrabrime bašo grevija so kergjem len angleder? Objasnin.

¹⁷ Valjani isto agjaar te čhinava te osetina amen kriva bašo grevija kola so kergjem len angleder. Džangjola pe, nikogaš na valjani te iskoristina i otkupno žrtva sar  izgovor te šaj namerno te grešina (Evr. 10:26-31). Ama šaj te ova uverime kaj ako čače kainaja amen, prifatinaja i pomoš taro Jehova hem taro starešine hem meninaja amen, tegani o Jehova celosno ka prostinel amenge (Isa. 55:7; Dela 3:19). Ma bistre so vakergja o Isus e fariseenge: „Me na aljum te vikinav e pravedna manušen, nego e grešnikon“ (Mat. 9:13). I otkupno žrtva tani doborom silno so šaj te učharel sa amare grevija.

18. Bašo so bi mangea te kere lafi e kriminalcoja kova so mulo uzo Isus?

¹⁸ Zamislin tuke sar ko raj kerea lafi e kriminalcoja so sine uzo Isus. Sigurno o solduj ka vakeren kobor ceninena e Isuseskiri žrtva. Šaj ka puče le nešto poviše bašo adava so slučingja pe ko posledna saatija taro e Isuseskoro životo ki phuv hem sar osetingja pe keda o Isus odgovoringja leske. A tari javer strana šaj ov ka pučel tut sar sine o životo džikote trajnena sine o posledna dive taro e Satanaskoro sveto. Ka ovel amen bari čest te proučina e Devleskoro Lafi asavke manušencar (Ef. 4:22-24).

19. Soske o životo ko raj nane te ovel dosadno? (Dikh i slika ki naslovno strana.)

¹⁹ O životo ko raj nane nikogaš te ovel dosadno. Ka ovel amen prilika te zapoznajna različna manušen hem ka ovel amen buti kolate so ka uživina. A soj najvažno, ka šaj sekova dive te pendžara panda pošukar amare nebesno Dade hem te uživina ko adava so ka del amen. Ka ovel sekogaš nešto so šaj te sikljova baši leste hem bašo leskere stvorime bukja. So poviše ka živina, doborom poviše ka bajrol amaro mangipe sprema o Devel. But siem blagodarna so o Jehova hem o Isus dena amen o vetuvanje kaj šaj te živina večno ko raj.