Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 6

„Poglavari e romnjake tano o rom“

„Poglavari e romnjake tano o rom“

„Poglavari e romnjake tano o rom“ (1. KOR. 11:3)

GILI 13 O Isus, amaro primer

BAŠO SO KA KERA LAFI *

1. Ako jekh džuvli mangela te khuvel ko brako, kola pučiba valjani te pučel pe?

SA E HRISTIJANENGE poglavari tano o Isus Hristos, a ov tano sovršeno. Ama keda jekh romni khuvela ko brako, jekh nesovršeno rom ovela lakoro poglavari, a adava šaj te ovel predizvik. Adaleske keda razmislinela te khuvel ko brako nesave phralea, šukar ka ovel te pučel pe: „So sikavela kaj akava phral ka ovel šukar familijarno poglavari? Dali o duhovna bukja leske najvažna? Ako na, dali ka ovel šukar poglavari odkeda ka la amen?“ Isto agjaar jekh phen valjani te pučel pe: „Save osobine isi man so ka keren o brako te ovel po šukar? Dali sium strplivo hem darežlivo? Dali sium paše e Jehovaja?“ (Prop. 4:9, 12). Ako jekh džuvli anela šukar odluke angleder o brako, adava ka pomožinel lake te ovel la uspešno hem bahtalo brako.

2. So ka dikha ki akaja statija?

2 But phenja dena but šužo primer adalea soj tane podložna pumare romeske. Ola zaslužinena pofalba! Isi amen čest te služina e Jehovaske zaedno akale verna romnjencar! Ki akaja statija, ka kera lafi bašo akala trin pučiba: 1) Save predizvikija isi e romnjen? 2) Soske jekh romni birinela te ovel podložno ple romeske? 3) So šaj o roma hem o romnja te sikljon baši podložnost taro primerija so sikavgje o Isus, i Avigeja hem i Marija, koja so sine i romni e Josifeskiri hem i daj e Isuseskiri?

SAVE PREDIZVIKIJA ISI JEKHE ROMNJA?

3. Soske na postojnela sovršeno brako?

3 O brako tano sovršeno poklon taro Devel, ama o manuša tane nesovršena (1. Jov. 1:8). Adaleske e Devleskoro Lafi vakerela kaj ko brako ka oven problemija soj tane opišime sar telesna nevolje (1. Kor. 7:28). Te dikha nesave bukja so šaj te oven phare jekhe romnjake.

4. Soske e romnjake šaj te ovel ponižuvačko te ovel podložno ple romeske?

4 Ponekogaš taro način sar barili jekh romni, oj šaj te osetinel pe kaj tano ponižuvačko te ovel podložno ple romeske. I Marisol koja so živinela ko SAD, vakerela: „Ko than kote so bariljum e džuvlenge stalno vakerela pe sine kaj valjani te oven ista e muršea ko sa. Džanava kaj o Jehova dengja avtoriteti e romenge hem kaj o romnja mora te oven poslušna hem zaslužinena te oven poštujme. Ama pharo tano te dikhe ko poglavarstvo uramnoteženo“.

5. Savo pogrešno mislenje isi nesaven muršen bašo džuvlja?

5 Tari javer strana, jekh džuvli šaj te ovel ko brako jekhe romea kova so mislinela kaj o romnja nane doborom važna. I phen Ivon, tari južno Amerika vakerela: „Ko than kote so živinava prvo o murša hana maro, a posle o džuvlja. Taro tikne čhaja očekujnela pe te gotvinen hem te čistinen, ama e tikne muršenge služinena o daja hem o phenja hem lenge vakerela pe kaj tane carija ko kher“. Jekh phen koja so vikinela pe Jingling hem živinela ki Azija vakerela: „Ki mli čhib isi jekh izreka koja so značinela kaj o džuvlja na valjani te oven inteligentna ili te ovel len nesavi sposobnost. Lengiri uloga tani te grižinen pe ko kher hem nane lenge dozvolimo te vakeren plo mislenje ple romeske“. Jekh rom kova so na sikavela mangipe hem isi le asavke stavija so na temelinena pe ki Biblija, kerela o životo ple romnjake te ovel pharo, na džala palo e Isuseskoro primer hem na kerela e Jehovaskiri volja (Ef. 5:28, 29; 1. Pet. 3:7).

6. So valjani te keren o romnja te šaj te ovel len popaše odnos e Jehovaja?

6 Sar so spomningjem ki angluni statija, o Jehova očekujnela o roma te grižinen pe bašo ple familijakere duhovna, emocionalna hem materijalna potrebe (1. Tim. 5:8). Ama, jekh phen soj ko brako mora te odvojnel peske sekova dive vreme te čitinel e Devleskoro Lafi hem te razmislinel baši leste, a isto agjaar iskreno te molinel pe e Jehovaske. Adava šaj te ovel predizvik. E romnjen isi len but buti adaleske šaj te mislinen peske kaj nane len dovolno vreme hem sila bašo adala bukja, ama but tano važno te odvojnen peske vreme. Soske? Adaleske so o Jehova mangela sekole jekhe te ovel le lično odnos lea (Dela 17:27).

7. Sar ka ovel polokho e romnjake te ispolninel pli zadača?

7 Džangjola pe, jekh romni valjani but te trudinel pe te ovel podložno ple nesovršeno romeske. Ama, ka ovel lake polokho te prifatinel pli zadača taro Jehova, ako haljola hem prifatinela o bibliska pričine soske valjani te ovel podložno ple romeske.

SOSKE JEKH ROMNI ODLUČINELA TE OVEL PODLOŽNO?

8. Sar soj pišimo ko Efešanite 5:22-24, soske jekh romni odlučinela te ovel podložno ple romeske?

8 Jekh romni odlučinela te ovel podložno ple romeske adaleske so o Jehova rodela latar adava. (Čitin Efešanite 5:22-24.) La isi la doverba ko lakoro nebesno Dad adaleske so džanela kaj ov mangela la hem kaj nane te rodel latar nešto so nane bašo lakoro šukaripe (5. Moj. 6:24; 1. Jov. 5:3).

9. So ovela keda jekh phen poštujnela ple romeskoro avtoriteti?

9 O sveto pottikninela e romnjen te na šunen e Jehovaskere merilija hem ko poglavarstvo te dikhen sar nešto ponižuvačko. Džangjola pe, adala so širinena asavke idee na pendžarena amare Devle soj pherdo mangipe. O Jehova nikogaš nane te del ple skapoceno čhaenge jekh zapoved koja so ka ponižinel len. O phenja so trudinena pe te ispolninen pli uloga so dengja len o Jehova pomožinena ki familija te ovel mir (Ps. 119:165). Adava ka ovel korisno lake, lakere romeske hem lakere čhavenge.

10. So sikljovaja taro adava so vakergja i Karol?

10 Jekh romni koja tani podložno ple nesovršeno romeske sikavela kaj mangela hem poštujnela e Jehova, kova so vospostavingja o poglavarstvo. I Karol, tari Južno Amerika vakerela: „Džanava kaj mo rom ka kerel greške. Ama isto agjaar džanava kaj o način sar reagirinava ko leskere greške sikavela kobor ceninava mlo amalipe e Jehovaja. Adaleske trudinava man te ovav podložno soske mangava te kerav mle nebesno Dadeskiri volja“.

11. So pomožinela jekhe phenjake te prostinel, hem so šaj te sikljova amen taro adava so vakergja?

11 Jekhe romnjake šaj te ovel predizvik te poštujnel ple rome hem te ovel leske podložno ako ov na lela ko predvid lakere čuvstvija hem adava so mislinela oj. Dikh sar reagirinela jekh phen so vikinela pe Anis keda slučinela pe akava. Oj vakerela: „Trudinava ma te na holjanav, na bistrava kaj sarine keraja greške. Mli cel tani, sar o Jehova, spremno te prostinav. Keda prostinava osetinava man smirimi“ (Ps. 86:5). Keda jekh romni prostinela, obično polokho tano lake te ovel podložno.

SO ŠAJ TE SIKLJOVA TARO PRIMERIJA SOJ TANE PIŠIME KI BIBLIJA?

12. Save primerija isi ki Biblija?

12 Nekoj šaj te mislinel kaj o manuša so sikavena podložnost tane slaba ličnostija. Ama adava voopšto nane točno. Ki Biblija isi but primerija taro manuša so sine podložna, ama sine but hrabra. Te dikha so šaj te sikljova taro Isus, tari Avigeja hem i Marija.

13. Soske o Isus tano podložno e Jehovaske? Objasnin.

13 O Isus tano podložno e Jehovaske, ama sigurno na adaleske so nane inteligentno ili so nane le sposobnostija. Adava so sikavela sine e manušen ko ednostavno hem jasno način sikavela kaj ov tano but inteligentno (Jovan 7:45, 46). O Jehova džanlja kaj o Isus tano but sposobno hem dozvolingja leske te kerel zaedno lea buti keda o Jehova stvoringja sa soj ko nebo hem ki Phuv (Izr. 8:30; Evr. 1:2-4). Otkeda o Isus voskresningja, o Jehova dengja le sa i vlast ko nebo hem ki Phuv (Mat. 28:18). Iako e Isuse isi le but sposobnostija, ov sepak rodela vodstvo taro Jehova. Soske? Adaleske so mangela ple Dade (Jovan 14:31).

14. So šaj te sikljoven o roma taro a) način sar o Jehova dikhela ko romnja? b) adava so pišinela ko Izreki 31 poglavje?

14 So šaj te sikljoven o roma. O Jehova na rodela i romni te ovel podložno ple romeske adaleske so mislinela kaj oj na vredinela doborom sar o murš. Akava dikhela pe taro adava so biringja hem muršen hem džuvlen te vladinen zaedno e Isusea (Gal. 3:26-29). O Jehova sikavgja doverba ko plo Čhavo adalea so dengja le avtoriteti. Slično agjaar, jekh mudro rom dela ple romnjake odredeno avtoriteti. Keda i Biblija kerela lafi baši jekh sposobno romni, vakerela kaj oj šaj te vodinel o kherutne bukja, te kinel hem te bikinel imot hem te kerel biznis. (Čitin Izreki 31:15, 16, 18.) Oj nane robo kole so nane le pravo te vakerel plo mislenje. Namesto adava, lakere rome isi le doverba ki late hem šunela lakere predlogija. (Čitin Izreki 31:11, 26, 27.) Keda jekh rom ko asavko način sikavela kaj poštujnela ple romnja, oj ka mangel te ovel leske podložno.

So šaj te sikljoven o sposobna romnja tari e Isuseskiri podložnost sprema o Jehova? (Dikh ko pasus 15)

15. So šaj te sikljoven o romnja taro e Isuseskoro primer?

15 So šaj te sikljoven o romnja. Iako o Isus kergja but bukja, ov na osetingja pe ponižimo adaleske so sine podložno e Jehovaske (1. Kor. 15:28; Fil. 2:5, 6). Slično agjaar, jekh sposobno romni koja so džala palo e Isuseskoro primer, nane te osetinel pe ponižimi ako tani podložno ple romeske. Oj ka poddržinel ple rome na samo adaleske so mangela le, nego prvenstveno adaleske so mangela e Jehova hem poštujnela le.

Otkeda bičhalgja e Davideske hem leskere manušenge hajbaske, i Avigeja džala ko David. Palo adava oj pokloninela pe leske dži ki phuv hem molinela le te na kerel bari greška adalea so ka odmazdinel pe. (Dikh ko pasus 16.)

16. Sprema 1. Samoilova 25:3, 23-28, save predizvikija sine e Avigeja? (Dikh i slika ki naslovno strana.)

16 E Avigeja sine la rom so vikinela pe sine Naval. Ov sine sebično, gordo hem neblagodarno manuš. Iako sine asavko, i Avigeja na manglja te ruminel plo brako. Oj šaj sine ništo te na vakerel hem te dozvolinel o David hem leskere manuša te mudaren lakere rome. Namesto adava, oj kergja sa te šaj te zaštitinel e Navale hem sarinen taro lengoro kher. Razmislin bašo adava kobor hrabro sine oj keda iklili anglo 400 vooružime manuša hem sikavgja poštovanje keda kergja e Davidea lafi bašo problemi. Oj čak sine spremno te izvininel pe bašo ple romeskere postapke. (Čitin 1. Samoilova 25:3, 23-28.) O David halilo kaj o Jehova koristingja akale hrabro romnja te del le sovet kova so čhinavgja le te kerel jekh bari greška.

17. So šaj te sikljoven o roma taro izveštaj bašo David hem i Avigeja?

17 So šaj te sikljoven o roma. I Avigeja sine mudro romni. O David sine mudro hem šungja lakoro sovet. Adaleske ov na mudargja nevino manušen. Slično agjaar, jekh mudro rom keda valjani te anel važna odluke, lela ko predvid o mislenje ple romnjakoro. Lakoro mislenje šaj te pomožinel leske te izbeginel te anel odluke so nane mudra.

18. So šaj te sikljoven o romnja taro e Avigejakoro primer?

18 So šaj te sikljoven o romnja. Jekh romni koja so mangela hem poštujnela e Jehova šaj šukar te vlijajnel upri pli familija. Čak ako lakoro rom na služinela e Jehovaske ili na živinela sprema e Jehovaskere merilija. Oj nane te rodel pričine so nane ko sklad e Biblijaja te šaj te ruminel plo brako. Namesto adava, adalea so ka sikavel poštovanje hem ka ovel podložno ple romeske, oj ka motivirinel le te mangel te sikljol poviše bašo Jehova (1. Pet. 3:1, 2). Čak ako lakoro rom odlučinela te na služinel e Jehovaske, o Jehova ceninela keda oj tani podložno ple romeske.

19. Keda jekh romni nane te ovel poslušno ple romeske?

19 Ama, jekh podložno romni nane te poddržinel ple rome keda ov ka rodel latar te postapinel sprotivno taro nesavo biblisko zakoni ili načelo. Na primer, te pretpostavina kaj jekhe phenjakoro rom kova so nane e Jehovaskoro svedoko, vakerela ple romnjake te hovavel, te čorel ili te kerel nešto javer so o Jehova na mangela. Sa o hristijanja, a isto agjaar o phenja kola soj ko brako, mora te oven sar prvo poslušna e Jehovaske. Ako o rom rodela amare phenjatar te na šunel o bibliska načelija, oj valjani te odbinel hem te objasninel ko ljubezno, ama odlučno način soske našti te kerel adava so ov rodela latar (Dela 5:29).

Dikh ko pasus 20 *

20. Kotar džanaja kaj i Marija sine but paše e Jehovaja?

20 I Marija sine but paše e Jehovaja. Oj but šukar džanela sine o sveta spisija. Keda i Marija kergja e Elisavetaja lafi, i daj taro Jovan Krstitel, oj citiringja o hebrejska spisija poviše taro 20 puti (Luka 1:46-55). Hem razmislin bašo akava: Iako i Marija sine verimi e Josifea, e Jehovaskoro angeli na kergja prvo lea lafi. O angeli prvo kergja e Marijaja lafi hem vakergja lake kaj ka bijanel e Devleskere čhave (Luka 1:26-33). O Jehova šukar pendžarela sine e Marija hem sine uverimo kaj oj ka mangel leskere čhave hem ka grižinel pe leske. Hem e Marija ponadari da sine la šukar odnos e Jehovaja čak otkeda mulo o Isus hem voskresningja ko nebo (Dela 1:14).

21. So šaj o roma te sikljon taro Biblisko izveštaj baši Marija?

21 So šaj te sikljoven o roma. Jekh mudro rom tano bahtalo keda leskiri romni džanela šukar i Biblija. Leske na smetinela adava hem na mislinela kaj oj mangela te ovel poglavari ki familija. Ov tano svesno kaj jekh phen koja so džanela šukar i Biblija hem o bibliska načelija šaj te pomožinel but ple familijake. Čak ako e romnja isi la pobaro obrazovanie taro plo rom, le isi le odgovornost te pomožinel ple familijake te obožavinen e Jehova, sar na primer redovno te ikeren i Familijarno rat (Ef. 6:4).

So šaj o romnja te sikljoven tari Marija, e Isuseskiri daj, bašo proučibe hem bašo razmislibe? (Dikh ko pasus 22) *

22. So šaj te sikljoven o romnja tari Marija?

22 So šaj te sikljoven o romnja. Iako jekh romni mora te ovel podložno ple romeske, sepak oj tani odgovorno te ikerel pli vera zorali (Gal. 6:5). Adaleske, oj mora te odvojnel peske vreme baši pli lično studija hem te razmislinel bašo adava so proučingja. Adava ka pomožinel lake ponadari da te mangel hem te poštujnel e Jehova hem te ovel bahtali džikote tani podložno ple romeske.

23. Sar adava soj podložna o romnja pomožinela lenge, lengere familienge hem e sobranieske?

23 O romnja soj tane podložna pumare romeske adaleske so mangena e Jehova, ka oven pobahtale hem pozadovolna taro adala so odbinena o poglavarstvo so vospostavingja le o Jehova. Akala podložna romnja tane primer hem e terne muršenge hem e terne džuvlenge. Osven adava, ola pomožinena te ovel šukar atmosfera, na samo ki familija nego isto agjaar ko sobranie da (Tit 2:3-5). Avdive, pobaro delo taro e Jehovaskere sluge tane džuvlja (Ps. 68:11). Sarine amen, bizi razlika murša ili džuvlja, isi amen važno uloga ko sobranie. Ki sledno statija ka kera lafi sar šaj sekova jekh amendar te ispolninel adaja uloga.

GILI 131 „O Devel so phanlja te ovel jekh“

^ pas. 5 O Jehova odlučingja kaj jekh romni soj ko brako, valjani te ovel podložno ple romeske. So značinela adava? O roma hem o romnja šaj but te sikljon baši podložnost taro e Isuseskoro primer hem taro džuvlja kolenge so pišinela i Biblija.

^ pas. 68 OBJASNIMI SLIKA: Džikote kerela sine lafi e Elisavetaja, i daj taro Jovan Krstitel, i Marija citirinela sine stihija taro Hebrejska spisija so džanela len sine ki godi.

^ pas. 70 OBJASNIMI SLIKA: Jekh romni valjani te odvojnel peske vreme te proučinel i Biblija te šaj te ikerel pli vera zorali.