1. Soske šaj te dobina sovet, hem soske sarinenge amenge valjani adava?

PONEKOGAŠ sarinenge amenge valjani sovet. Ko nesave slučaja šaj amen korkori rodaja sovet nekastar kaste so poštujnaja. A ko javera slučaja šaj nesavo phral so sekirinela pe amenge ka vakerel kaj džaja ko pogrešno drumo hem kaj ka kera nešto bašo so pokasno ka kaina amen (Gal. 6:1). Ili, šaj te dobina sovet otkeda kergjem nesavo seriozno grevo. Bizi razlika soske dobinaja sovet, valjani te šuna le. Adava tano bašo amaro šukaripe hem šaj te spasinel amaro životo (Izr. 6:23).

2. Sprema Izreki 12:15, soske valjani te šuna o sovet?

² Amaro glavno stiho ohrabrinela amen te šuna „o lafija e mudra manušengere“ (Izr. 22:17). Nijekh manuš na džanela sa. Sekogaš isi nekoj so džanela poviše amendar hem tano poiskusno. (Čitin Izreki 12:15.) Keda šunaja sovet, sikavaja kaj siem ponizna hem kaj siem svesna bašo amare granice. Isto agjaar, adava sikavela kaj haljovaja kaj valjani amenge pomoš te šaj te ispolnina amare celija. O Jehova vodingja e mudro care e Solomone te pišinel: „O planija uspejnena keda isi but sovetnikija“ (Izr. 15:22).

3. Ko kola načinija šaj te dobina sovet?

³ Šaj te dobina sovet ko direktno ili ko indirektno način. Kola sovetija tane indirektna? Šaj ka čitina nešto ki Biblija ili ko amare publikacie so ka čhivel amen te razmislina bašo amare stavija ili postapke hem adava ka pottikninel amen te kera promene (Evr. 4:12). Adava tano jekh indirektno sovet. A kola sovetija tane direktna? Jekh starešina ili javer zrelo phral šaj te vakerel amenge  nešto kote so valjani te promenina amen. Adava tano direktno sovet. Ako nekoj taro mangipe dela amen biblisko sovet, valjani te cenina le, te šuna le hem te primenina le.

4. Sprema Propovednik 7:9, so na valjani te kera keda dobinaja sovet?

⁴ Obično popharo amenge te prifatina direktno sovet, šaj čak ka osetina amen povredime. Soske? Iako siem svesna kaj siem nesovršena, šaj te ovel amenge pharo te prifatina sovet keda nekoj ka vakerel amenge baši nesavi amari negativno osobina. (Čitin Propovednik 7:9.) Šaj ka počmina te opravdina amen. Šaj ka vakera kaj taro pogrešna motivija dengja amen o sovet ili te žalina amen bašo način sar dengja amen adava sovet. Šaj čak te kritikujna le hem te vakera: „Kotar lela peske pravo te del man sovet? So na dikhela peste!“ Hem ako na paririnela amenge o sovet, šaj nane ni te šuna le ili ka roda javerestar sovet kova so ka vakerel amenge adava amen so mangaja te šuna.

5. So ka dikha ki akaja statija?

⁵ Ki akaja statija ka dikha bibliska primerija taro manuša so otfrlingje sovet hem taro manuša so prifatingje le. Isto agjaar, ka dikha so ka pomožinel amenge te prifatina sovet hem te ovel amen korist taro adava.

6. So sikljovaja taro način sar postapingja o cari Rovoam keda dobingja sovet?

⁶ Razmislin bašo Rovoam. Keda ulo cari ko Izrael, o narodo rodingja lestar te lokhljarel o pharipa kova so leskoro dad, o Solomon, čhivgja upro Izraelcija. O Rovoam postapingja šukar adalea so pučlja e pophuren taro Izrael te vakeren leske sar te odgovorinel e manušenge. O pophure sovetingje le kaj o manuša sekogaš ka poddržinen le ako kerela adava so rodena lestar (1. Car. 12:3-7). Izgleda, e Rovoameske na svidžingja pe o sovet so dengje le o pophure adaleske ov pučlja okolen so barile lea zaedno. Adale manušen verojatno sine len okolu 40 berš hem verojatno sine len nesavo iskustvo ko životo (2. Let. 12:13). Ama ko akava slučaj, ola dengje lošno sovet e Rovoameske. Vakergje leske te čhivel panda pobaro pharipe e narodoske (1. Car. 12:8-11). Adaleske so o Rovoam akana dobingja duj različna sovetija, ov šaj sine te pučel e Jehova kova sovet te šunel. Namesto adava, ov odlučingja te šunel o sovet kova so leske poviše pariringja hem kergja adava so vakergje leske o poterne. Adaleske o posledice sine strašna hem e Rovoameske hem e Izraelconge. Amen da šaj te dobina sovet kova so nane baš te svidžinel pe amenge. Sepak, ako tano biblisko sovet valjani te prifatina le.

7. So sikljovaja taro e Ozijaskoro primer?

⁷O cari Ozija otfrlingja sovet. Ov khuvgja ko jekh delo taro hrami kote so samo o sveštenikija smejnena sine te khuven hem manglja te tharel temjan. E Jehovaskere sveštenikija vakergje leske: „Ozija nane tut pravo te thare temjan e Jehovaske! Samo o sveštenikija smejnena te keren adava“. Sar reagiringja o Ozija? Te prifatinel sine ponizno o sovet hem odma te ikljol sine taro hrami, o Jehova šaj ka prostinel leske sine. Namesto adava, o Ozija holjangja. Soske na prifatingja o sovet? Ov sigurno mislingja peske kaj sine le pravo te kerel sa so mangela adaleske so sine cari. Ama o Jehova na mislingja agjaar. Adaleske so sine arogantno, o Jehova  kazningja le lepraja hem „ačhilo leprozno sa džikote na mulo“ (2. Let. 26:16-21). Taro e Ozijaskoro primer sikljovaja kaj bizi razlika koj siem ako na šunaja o biblisko sovet o Jehova nane te prifatinel amen sar ple sluge.

8. Sar reagiringja o Jov keda dobingja sovet?

⁸ But pojaver taro lošna primerija so dikhlem len akana, ki Biblija isi isto šukar primerija taro manuša kola so sine nagradime soske prifatingje sovet. Razmislin bašo Jov. Iako but mangela sine e Devle hem mangela sine te kerel leskiri volja, ov na sine sovršeno. Keda sine ki but phari situacija počmingja te vakerel nesave pogrešna bukja. Adaleske dobingja direktno sovet hem taro Eliju hem taro Jehova. Sar reagiringja o Jov? Ov ponizno prifatingja o sovet. Ov vakergja: „Kerava sine lafi ama bizo te haljovav... iranava palal sa so vakergjum, hem kainava man ki prašina hem ko pravo“. O Jehova dengja bereketi e Joveske soske sine ponizno (Jov 42:3-6, 12-17).

9. Soske o Mojsej tano šukar primer keda kerela pe lafi bašo prifatibe sovet?

⁹O Mojsej tano šukar primer soske prifatingja ukor otkeda kergja seriozno greška. Ki jekh prilika, ov but holjangja hem na dengja čest e Jehovaske. Adaleske, e Mojsejeske na sine dozvolimo te khuvel ki Vetimi phuv (4. Moj. 20:1-13). Keda rodingja taro Jehova te meninel pli odluka, o Jehova vakergja leske: „Dosta, ma spomnin mange više adava“ (5. Moj. 3:23-27). O Mojsej na holjangja. Namesto adava, ov prifatingja e Jehovaskiri odluka hem o Jehova ponadari da koristingja le te šaj te vodinel e Izraelcon (5. Moj. 4:1). Hem o Jov hem o Mojsej prifatigje sovet hem ola tane šukar primer palo kova so valjani te dža. O Jov na opravdingja pe, nego meningja plo stavi. O Mojsej sikavgja kaj prifatingja e Jehovaskoro sovet adalea so ačhilo verno iako našavgja i prednost koja so but mangela la sine.

10. a) Sprema Izreki 4:10-13, savi korist isi amen ako prifatinaja sovet? b) Savo šukar stavi sikavgje nesave phralja hem phenja keda dobingje sovet?

¹⁰ But ka koristinel amenge ako džaja palo primer e verna manušengoro, sar so sine o Jov hem o Mojsej. (Čitin Izreki 4:10-13.) But taro amare phralja hem phenja kergje baš adava. Dikh so vakerela o phral o Emanuel, kova so živinela ko Kongo, bašo sovet so dobingja le: „Nesave zrela phralja taro mlo sobranie dikhle kaj ka perav ko duhovno pogled hem adaleske probingje te pomožinen mange. Primeningjum lengoro sovet hem adava pomožingja mange te izbeginav but problemija“. * I Megan, jekh pionerka tari Kanada, bašo sovet vakerela: „Na svidžinela pe sine mange sekogaš adava so šunava sine, ama adava valjani sine te šunav. A o Marko, jekh phral tari Hrvatska, vakerela: „Našavgjum jekh odgovornost ko sobranie. Ama keda razmislinava bašo adava so ulo, haljovava kaj o sovet so dobingjum le pomožingja mange palem te ovav duhovno zoralo“.

11. So vakergja o phral Karl Klajn bašo adava te prifatinel pe sovet?

¹¹ Jekh javer primer baši nekaste so sine le korist taro adava so prifatingja sovet sine o phral Karl Klajn kova so služingja sar členi ko Vodečko telo. Ko plo iskustvo o phral Klajn spomninela jekh situacija keda dobingja jekh strogo sovet taro plo paše amal o Džozef Raterford. O  phral Klajn priznajnela kaj ko početok na sine leske lokho te prifatinel o sovet. Ov vakerela: „O javer puti keda [o phral Raterford] dikhlja man, asandor vakergja: ‘Zdravo Karl!’ Ama, adaleske so sium sine panda povredimo edvaj phravgjum mo muj te pozdravinav le. Tegani ov irangja mange: ‘Karl pazin! O Beng tano pali tute!’ Sine mange nezgodno hem vakergjum leske: ‘Nane ništo, na sium tuke holjamo phrala Raterford’. Ama ov džanlja kaj sium leske holjamo hem adaleske palem vakergja mange: ‘Haljovava tut, samo pazin, o Beng tano pali tute’. Ov sine ko pravo! Ako ikeraja holi protiv jekh phral, posebno nekaske so isi le pravo te vakerel amenge nešto, ka mukha than e Satanaske te astarel amen“ * (Ef. 4:25-27). O phral Klajn phrifatingja sovet hem adaleske ov hem o Raterford ačhile paše amala.

12. Sar šaj i poniznost te pomožinel amenge te prifatina sovet? (Psalm 141:5).

¹² So šaj te pomožinel amenge te prifatina sovet? Valjani te ova ponizna hem te na bistra kaj siem nesovršena hem kaj ponekogaš postapinaja nerazumno. Sar so dikhlem angleder, e Jove sine le pogrešno stavi. Ama, pokasno promeningja plo razmisluvanje hem o Jehova nagradingja le bašo adava. Ov sikavgja kaj sine ponizno adalea so prifatingja o sovet so dengja le o Eliju iako o Eliju sine but poterno lestar (Jov 32:6-7). I poniznost isto agjaar ka pomožinel amenge te primenina o sovet čak keda mislinaja kaj na valjani amenge sovet ili keda okova so dela amen sovet tano poterno amendar. Jekh starešina tari Kanada vakerela: „Adaleske so našti te dikha amen agjaar sar o javera so dikhena amen, našti duhovno te napredujna ako nikoj na sovetinela amen“. Sarine amen valjani ki pobari mera te razvina o osobine so avena taro sveti duh hem te ova pošukar ki služba. (Čitin Psalm 141:5.)

13. Sar valjani te dikha ko sovet kova so dobinaja le?

¹³Dikh ko sovet sar dokaz bašo e Devleskoro mangipe. O Jehova mangela amenge o najšukar (Izr. 4:20-22). Keda dela amen sovet preku plo Lafi, preku bibliska publikacie ili preku nesavo zrelo hristijani, ov sikavela amenge plo mangipe. Ko Evreite 12:9, 10 pišinela: „Ov kerela adava bašo amaro šukaripe“.

14. Ko so valjani te koncentririna amen keda dobinaja sovet?

¹⁴Koncentririn tut ko sovet, a na ko način sar tuke dendo. Ponekogaš šaj te mislina amenge kaj o sovet so dobingjem le  na sine vakerdo baš ko najšukar način. Džangjola pe, sekova jekh so dela sovet valjani te pazinel sar kerela adava te šaj o javer polokhe te prifatinel le (Gal. 6:1). * Ama keda priminaja sovet valjani te razmislina bašo adava so šaj te sikljova taro sovet, čak keda mislinaja kaj okova so dengja amen sovet šaj sine te kerel adava ko pošukar način. Šaj te puča amen: „Čak ako na svidžinela pe mange o način sar dobingjum o sovet, dali isi nešto so šaj te primeninav? Šaj li te na koncentririnav man ko greške okoleskere so dela man o sovet hem te dikhav so šaj te sikljovav?“ Ka ovel mudro ako rodaja način sar te primenina bilo kova sovet so dobinaja le (Izr. 15:31).

15. Soske valjani te roda sovet?

¹⁵ I Biblija pottikninela amen te roda sovet. Ko Izreki 13:10 pišinela: „Okola so rodena sovet tane mudra“. Akava tano čače agjaar! Okola so rodena sovet namesto te adžikeren te avel nekoj te del len sovet, obično poviše ka napredujnen ko duhovno pogled taro okola so na rodena sovet. Adaleske, namesto te adžikere o javera te den tut sovet, rode tu sovet.

16. Ko kola situacie šaj te roda sovet?

¹⁶ Keda šaj te roda sovet taro amare phralja hem phenja? Razmislin bašo akala situacie: 1) Jekh phen vikinela jekhe iskusno phenja te džal laja ko biblisko kursi hem palo adava rodela latar sovet bašo adava sar šaj pošukar te sikavel ki služba. 2) Jekh phen so nane ko brako mangela te kinel peske pantolke, adaleske pučela jekhe zrelo phenja te vakerel lake iskreno so mislinela bašo pantolke. 3) Jekh phral so valjani prvo puti te ikerel javno predavanje zamolinela jekhe iskusno govorniko te šunel le hem te vakerel leske nesavo sovet sar šaj te ovel pošukar. Čak nesavo phral so beršencar ikerela govorija šaj te rodel sovet taro iskusna govornikija hem palo adava te primeninel o sovet so dobinela.

17. So šaj te pomožinel amenge te ovel amen korist taro sovet?

¹⁷ Ko sledna kurke ili masekija sarine amen ka dobina sovet — bizi razlika dali direktno sovet ili indirektno sovet. Ko asavke prilike, na valjani te bistra o bukja bašo kola kergjem lafi ki akaja statija. Ov ponizno, koncentririn tut ko sovet a na ko adava sar sine dendo o sovet hem primenin le. Nikoj amendar na bijangjovela mudro. Ama keda „šunaja sovet hem prifatinaja o ukor“, e Devleskoro Lafi vetinela amenge kaj ka „ova mudra“ (Izr. 19:20).