Bijandiljum ko 1941 berš ko Pariz ki jekh skromno familija. But uživinava sine te džav ki škola, ama but razočaringjum man keda ko deš berš nasvaliljum tari tuberkoloza hem našti sine više te džav ki škola. O doktori vakergja kaj ka ovel pošukar te ačhovav khere te šaj te na umorinav me plukje. Adaleske, nekobor masek ačhiljum khere hem čitinava sine enciklopedija hem šunava sine jekh obrazovno programa ko radio Sorbona taro Parisko univerziteti. Keda palo nesavo vreme mlo doktori vakergja mange kaj sastiljum hem kaj šaj palem te džav ki škola, but sium sine bahtalo. Tegani vakergjum mange: „Adava so kerena o doktorija tano but šukar!“ Ottegani mlo suno sine te sasljarav e manušen. Hem keda phučela man sine mo dad so mangava te ovav keda ka bajrovav, me sekogaš odgovorinava sine kaj mangava te ovav doktori. Agjaar, i najvažno buti uli mange i medicina.

Sar familija, amen siem sine katolikija. Ama, na džanava sine but bašo Devel hem but bukja na sine mange jasna. Čak odkeda počmingjum te džav ko fakulteti uveringjum man kaj o životo sine stvorimo.

Setinava man keda prvo puti dikhljum preku mikroskop o kletke tari jekh luludi. But sium sine vooduševimo taro adava sar i kletka zaštitinela pe taro tato hem taro šudro. Isto agjaar, dikhljum sar i citoplazma (jekh supstancija andre ki kletka) khedela pe keda avela ko kontakt londea hem sar širinela pe keda tani čhivdi ko čisto pani. Adaleske so isi len asavki sposobnost, hem but javera, o organizmija šaj te prilagodinen pe ko but različna uslovija. Keda dikhljum kobor  tani složeno sekoja jekh kletka, uveringjum man kaj o životo na ulo slučajno.

Keda sium sine ko dujto berš ko fakulteti baši medicina, dikhljum panda poviše dokazija kaj o Devel postojnela. Ko časija baši anatomija, sikliljum sar tani kerdi i manušikani podlaktica hem sar adava pomožinela te kheda hem te isprajna amare naja. O način sar tane povrzime o muskulija, o ligamentija hem o tetive hem sar funkcionirinena zaedno tano nešto posebno. Na primer, sikliljum kaj i tetiva koja so povrzinela jekhe muskule tari podlaktica e dujto kokaloja taro amaro naj odvojnena pe ko duj. Agjaar kerela pe jekh mosti telo kova nakhela jekh javer tetiva hem džala dži ko krajo taro naj, te šaj te ikerel le ko than. Isto agjaar, o zoralo tkivo ikerela o tetive te ačhon paše uzo kokala e naeskoro. Te na oven sine stvorime amare naja ko asavko način, o tetive taro amaro vas ka oven sine but zorale hem prava, hem amen ka našti sine te mrdina amare naja. Taro akava šaj sine jasno te dikhav kaj okova so kergja o manušikano telo tano but inteligentno.

Panda poviše sium sine vooduševimo taro Stvoriteli džikote proučinava sine sar počminela te dišinel jekh bebe odkeda bijangjola. Sikliljum kaj džikote o bebe tano ko vogji ple dajake, ov dobinela kislorod preku pli daj. Adaleske, o alveole — but tikne balonija kola so arakhljovena ko plukje — panda našti te phergjon kislorod. Ama nekobor kurke angleder te bijangjovel o bebe, o andruno zido tari sekoja alveola tani učhardi tari jekh posebno supstancija koja so vikinela pe surfaktant. Otkeda o bebe bijangjovela hem počminela prvo puti te dišinel slučinena pe poviše čudesna bukja. Jekh dupka ko e bebeskoro srce phanljola hem adava kerela o rat te džal ko plukja. O surfaktant pomožinela o alveole te na lepinen pe keda taro jekh puti phergjona kislorod. Taro adava momenti o bebe šaj više korkori te dišinel.

Mangljum te počminav te zapoznajnav okole so stvoringja akala čudesna bukja hem adaleske počmingjum te čitinav i Biblija poseriozno. Sium sine but iznenadimo taro zakonija baši higiena so sine dende ko zakoni e Izraelconge angleder 3.000 berš. O Devel zapovedingja e Izraelconge te učharen pumaro izmeti phuvaja, redovno te thoven pe pajnea hem te čhiven ko karantin sekas so isi le simptomija bašo nesavo zarazno nasvalipe (3. Moj. 13:50; 15:11; 5. Moj. 23:13). Angleder 150 berš o naučnikija otkringje sar širinena pe o zaraze a i Biblija but poangleder kerela sine lafi bašo adava. Isto agjaar, haliljum kaj o zakonija bašo seksualna odnosija hem intimno higiena soj tane pišime ki 3. Mojseeva pomožingje e Izraelconge te na zarazinen pe (3. Moj. 12:1-6; 15:16-24). Haliljum kaj o Stvoriteli dengja akala zakonija e Izraelconge bašo lengoro šukaripe hem kaj blagoslovinela sine okolen so sine poslušna ko leskere zapovedija. Uveringjum man kaj i Biblija tani taro Devel, kaskoro so anav panda na džanava sine.

Džikote džava sine ko fakulteti baši medicina, zaljubingjum man ki jekh terni džuvli koja so vikinela pe Lidi. Panda na završingjum e fakultetea keda ko 1965 berš lelem amen. Dži ko 1971 berš sine amen više trin taro amare šov čhave. I Lidi poddržinela man hem ki mli buti sar doktori hem ki familija.

Trin berš kergjum buti ki bolnica sa džikote na phravgjum mli ambulanta. Kratko palo adava,  ki mande ko pregled alo jekh bračno pari. Adala ustvari sine o duj neve pacientija kolen so spomningjum len ko početok. Otkeda počmingjum te pišinav recepta e romeske, i romni taro jekh puti vakergja mange: „Molinava tut, ma de nesavo leko kote so isi rat“. Sium sine iznenadimo hem adaleske pučljum la: „A soske?“ Oj odgovoringja mange: „Amen siem e Jehovaskere svedokija“. Nikogaš angleder na šungjum bašo e Jehovaskere svedokija ili bašo lengoro stavi bašo rat. Tegani, oj ikalgja pli Biblija hem čitingja mange soske na priminena rat (Dela 15:28, 29). Tegani oj hem lakoro rom sikavgje mange kaj e Devleskoro Carstvo ka cidel sa o muke, o nasvalipe hem o meribe (Otk. 21:3, 4). Vooduševimo taro adava so vakergje mange, odgovoringjum lenge: „Akava so vakerena le mange tano mlo suno panda taro tiknipe. Me baš adaleske uljum doktori, te šaj te pomožinav okolenge so isi len muka“. Adava sine mange but interesno hem adaleske ačhiljum te kerav lencar jekh tekvaš sati lafi. Otkeda gelo peske akava bračno pari, jasno sine mange kaj na mangava sine više te ovav katoliko. Hem doznajngjum kaj o Stvoriteli kova so stvoringja sa o čudesna bukja, vikinela pe Jehova!

Akale bračno parea dikhljum man panda trin puti ki mli ambulanta hem sekova puti ačhovaja sine te kera lafi poviše taro jekh saati. Vikingjum len te aven ki mande khere te šaj te ovel amen poviše vreme te kera lafi baši Biblija. Iako mi romni i Lidi bešela sine amencar džikote proučinaja sine i Biblija, oj na prifatinela sine kaj nesave taro katolička sikljojba tane pogrešna. Adaleske vikingjum jekhe svešteniko te avel amende khere. Lea diskutiringjem bašo e crkvakere sikljojba dži kasno rakjate agjaar so koristingjem samo i Biblija. Adava razgovor uveringja mle romnja kaj e Jehovaskere svedokija sikavena o čačipe. Taro adava vreme, amaro mangipe sprema o Jehova barilo hem krstingjem amen ko 1974 berš.

Adava so doznajngjum koja tani e Devleskiri namera e manušencar vlijajngja but upro adava soj mange najvažno ko životo. Čhivgjem e Jehova ko prvo than. Siem sine odlučna te vospitina amare čhaven sprema o bibliska merilija. Sikavgjem len te mangen e Devle hem e manušen. Adava kergja amen te ova popaše sar familija (Mat. 22:37-39).

Keda ka setina amen, me hem i Lidi but puti asaja bašo adava sar reagirinena sine amare čhave ko adava so siem sine složna sar roditelija ko amare odluke. Ola džanena sine kaj o načelo so vakergja o Isus, amaro „oja“ neka  značinel „oja“, a amaro „na“ neka značinel „na“, sine zakoni ko amaro kher (Mat. 5:37). Na primer, keda jekha taro amare čhija sine la 17 berš, i Lidi na dozvolingja lake te ikljol te phirel nesave amalencar. Tegani nekoj tari adaja grupa vakergja amare čhajake: „Ako ti daj na mukhela tut, puč te dade!“ Tegani amari čhaj vakergja lake: „Džabe ka pučav le, ov da ka vakerel mange o isto“. Amare šov čhave šaj sine te dikhen kaj sine amen isto stavi keda kerela pe lafi bašo bibliska načelija. But siem blagodarna e Jehovaske so avdive but džene tari amari familija služinena e Jehovaske.

Otkeda zapoznajngjum o čačipe i medicina na sine mange više najvažno. Ama me ponadari da mangava sine te koristinav adava so sium doktori te šaj te pomožinav e Devleskere narodoske. Adaleske, prijavingjum man te pomožinav sar doktori ko Betel ko Pariz, a pokasno ko nevo Betel ko Luvje. Skoro 50 berš služinava sar betelsko sorabotniko. Ko sa akava vreme zapoznajngjum but šukar amalen tari betelsko familija. Nesave lendar isi len poviše taro 90 berš. Isto agjaar, jekh dive sium sine but iznenadimo keda zapoznajngjum jekhe neve betelite. Doznajngjum kaj angleder 20 berš me sium sine o doktori kova so pomožingja leskere dajake te bijanel le.

Ko sa akala berša mlo mangipe sprema o Jehova barilo džikote dikhava sine sar vodinela hem zaštitinela ple narodo preku pli organizacija. Okolu 1980 berš, o Vodečko telo kergja jekh podgotovka ko SAD te šaj te pomožinel e doktorenge hem e medicinsko personaleske pošukar te haljoven soske o pacientija soj Svedokija na mangena te priminen rat.

Ko 1988 berš, o Vodečko telo kergja jekh nevo oddelenie ko Betel kova so vikinela pe sine Služba bašo medicinska informacie. Ko početok akava oddelenie nagledinela sine javere odboren ko SAD so vikinena pe sine Odbor so pomožinela maškar o doktorija hem e Jehovaskere svedokija. Akava odbor pomožinela sine e Svedokonge te arakhen doktorija kola so poštujnena amari odluka te na primina rat. Pokasno asavke odborija kergje pe ko celo sveto hem ki Francija. Sium sine but bahtalo te dikhav sar e Jehovaskiri organizacija poddržinela e nasvale phralen hem phenjen keda valjani lenge pomoš.

Najviše so mangava sine ko životo tano te ovav doktori. Ama keda doznajngjum o čačipe, haliljum kaj i najvažno buti tani o manuša te sasljoven ko duhovno pogled. Mangljum te pomožinav e manušenge te zapoznajnen e Jehova kastar so avela o životo hem te služinen leske. Keda penzioniringjum man, i Lidi hem me počmingjem e opšto pionersko službaja hem sekova masek but saatija propovedinaja o šukar haberi bašo e Devleskoro Carstvo.

Me ponadari da pomožinava okolenge soj nasvale. Ama haliljum kaj čak o najšukar doktori nane sposobno te sasljarel sa o nasvalipa ili te čhinavel o meriba. Adaleske, edvaj adžikerava o vreme keda nane te ovel više ni dukh, ni nasvalipe a ni meribe. Ko nevo sveto kova so avela but sigate ka šaj večno te sikljovav bašo bukja so stvoringja len o Devel, maškar kova soj o čudesno manušikano telo. Panda hari, mlo suno so sine man taro tiknipe celosno ka ispolninel pe. Uverimo sium kaj adžikerena amen but šuže vremija!