1. Sar šaj te nakhava vreme e Jehovaja?

AMEN but mangaja te nakhava vreme e manušencar soj amenge važna. O bračna parija soj bahtale ko brako uživinena keda tane zaedno. O terne osetinena pe šukar keda tane pumare amalencar. Hem sarine amen ceninaja o vreme so šaj te nakhava le amare phralencar hem phenjencar. Ama soj najvažno, amen mangaja te nakhava vreme amare Devlea. Adava šaj te kera le agjaar so ka molina amen leske, ka čitina leskoro Lafi hem ka razmislina baši leskiri namera hem bašo leskere but šuže osobine. O vreme so nakhavaja le e Jehovaja tano but skapoceno (Ps. 139:17).

2. Soske šaj nane amen dovolno vreme bašo duhovna aktivnostija?

² Iako uživinaja te nakhava vreme e Jehovaja, adava nane sekogaš lokho. Adaleske so siem but zafatime šaj te ovel amenge pharo te arakha vreme bašo duhovna aktivnostija. Amari buti, i familija hem javera bukja so valjani te kera len šaj te len amendar doborom vreme so ka mislina amenge kaj siem but zafatime te molina amen, te proučina hem hor te razmislina.

3. So javer šaj te lel amaro vreme?

³ Isi jekh javer da opasnost so šaj te lel amaro vreme. Ako na pazinaja, šaj te dozvolina nesave aktivnostija kola so nane pogrešna te čoren amaro vreme kova so šaj te koristina le te ova popaše e Jehovaja. Na primer,  šukar tano te odvojna amenge vreme bašo odmor hem rekreacija. Ama čak i šukar rekreacija šaj te lel amendar doborom but vreme so nane te ačhol amenge vreme bašo duhovna aktivnostija. Na valjani te bistra kaj i rekreacija nane i najvažno buti ko amaro životo (Izr. 25:27; 1. Tim. 4:8).

4. So ka dikha ki akaja statija?

⁴ Ki akaja statija ka dikha soske valjani te odlučina soj tano najvažno ko amaro životo. Isto agjaar, ka dikha sar šaj najšukar te koristina o vreme so odvojngjem le e Jehovaske hem savi korist ka ovel amen taro adava.

5. Sar adava so ka razmislinen bašo sovet kova so arakhljovela ko Efešanite 5:15-17, ka pomožinel e ternenge te odlučinen te birinen o najšukar životo?

⁵Birin o najšukar drumo ko životo. O terne but puti razmislinena bašo adava kova drumo ka ovel lenge o najšukar ko životo. Tari jekh strana, o učitelija hem i familija kola so nane e Jehovaskere svedokija šaj te ohrabrinen len te džan ko fakulteti te šaj te arakhen šukar buti hem te zarabotinen but pare. Ako birinena asavko drumo, adava šaj te lel lendar but vreme. A tari javer strana, o roditelija hem o phralja šaj ohrabrinena e ternen te posvetinen pumaro životo e Jehovaske ki služba. So šaj te pomožinel jekhe terneske kova so mangela e Jehova, te anel i najšukar odluka? Ka ovel šukar ako čitinela hem razmislinela bašo Efešanite 5:15-17. (Čitin.) Otkeda ka čitinel akala stihija šaj te pučel pe: „Koja tani e Jehovaskiri volja? Savi odluka ka kerel le bahtalo? Koja odluka ka pomožinel mange najšukar te koristinav mlo vreme?“ Ma bistre, „o dive tane lošna“ hem o krajo akale svetoskoro kolea so vladinela o Satana tano but paše. Ka ovel mudro te koristina amaro životo ko način kova so ka kerel e Jehova bahtalo.

6. Savi odluka angja i Marija, hem soske adaja odluka sine mudro?

⁶Čhiv o považna bukja ko prvo than. Ako mangaja šukar te koristina amaro vreme ponekogaš ka valjani te birina maškar duj bukja kola so nane pogrešna. Akava šaj te dikha le taro izveštaj keda o Isus gelo ki Marija hem ki Marta. Ki adaja prilika, i Marta spremingja but hajbaske soske sine but bahtali so o Isus alo lende ko gosti. Ama i Marija koristingja adaja prilika te bešel uzo Isus hem te šunel adava so vakerela. Iako adava so kergja i Marta na sine pogrešno, ama o Isus vakergja kaj i Marija biringja o pošukar delo (Luka 10:38-42). Palo nesavo vreme, i Marija šaj bistergja so halja adava dive, ama šaj te ova sigurna kaj oj nikogaš na bistergja adava so siklili taro Isus. Isto sar i Marija so ceningja adava kratko vreme e Isusea, amen da ceninaja amaro vreme so isi amen e Jehovaja. Sar šaj najšukar te koristina adava vreme?

7. Soske i molitva, o proučibe hem o hor razmislibe tane važna?

⁷Valjani te haljova kaj i molitva, o proučibe hem o hor razmislibe tane delo taro amaro obožavanje. Keda molinaja amen, keraja lafi amare nebesno Dadea kova so but mangela amen (Ps. 5:7). Keda proučinaja i Biblija, sikljovaja taro Devel kastar so avela i celo mudrost  (Izr. 2:1-5). A keda hor razmislinaja bašo adava so siklilem, dikhaja e Jehovaskere šuže osobine hem na bistraja i but šuži namera so isi le amencar. Nane pošukar način sar šaj te koristina amaro vreme. Ama sar šaj te ovel amen najbari korist taro vreme so odvojnaja le bašo akala duhovna aktivnostija?

8. So šaj te sikljova taro adava sar o Isus koristingja plo vreme ki pustina?

⁸Ako šaj, arakh tuke jekh mirno than. Razmislin bašo e Isuseskoro primer. Angleder te počminel ple službaja ki Phuv, ov sine 40 dive ki pustina (Luka 4:1, 2). Ko adava mirno than, o Isus šaj sine te molinel pe e Jehovaske hem te razmislinel savi namera isi leskere Dade lea. Akava spremingja e Isuse bašo ispitija kolencar so panda hari valjani sine te soočinel pe. So šaj te sikljove taro e Isuseskoro primer? Ako isi tut bari familija, šaj nane sekogaš te ovel lokho khere te arakhe jekh mirno than. Ko asavko slučaj šaj ka valjani te dža negde avrijal. Baš adava kerela i Džuli tari Francija keda mangela te molinel pe e Jehovaske. Oj hem lakoro rom živinena ki jekh soba, adaleske nane lake sekogaš lokho te ovel korkori hem ništo te na lel lakoro vnimanie. I Džuli vakerela: „Adaleske, sekova dive džava ko parko. Adari šaj te ovav korkori, te koncentririnav man hem šukar te kerav lafi e Jehovaja“.

9. Iako sine but zafatimo, sar sikavgja o Isus kaj sine leske but važno te ovel paše e Jehovaja?

⁹ O Isus sine but zafatimo. Segde kote so džala sine ki služba avena sine pali leste but manuša hem sarine mangena sine te oven lea. Ki jekh prilika khedingja pe „celo diz anglo udar“ te šaj te dikhen le. Iako sine but zafatimo, o Isus sekogaš arakhela sine vreme te molinel pe e Jehovaske. Rano sabajle, angleder te ikljol o kham, džala sine ko than kote so šaj sine korkori te nakhel vreme ple Dadea (Mar. 1:32-35).

10-11. Sprema Matej 26:40, 41, so ohrabringja o Isus ple apostolen te keren, ama so slučingja pe?

¹⁰ I posledno rat taro plo životo ki Phuv, ko krajo tari pli služba, o Isus palem rodingja jekh mirno than kote so šaj sine hor te razmislinel hem te molinel pe. Ov arakhlja asavko than ki Getsemansko gradina (Mat. 26:36). Ki adaja prilika o Isus vakergja ple učenikonge nešto but važno baši molitva.

¹¹ Te dikha so slučingja pe. Keda resle ki Getsemansko gradina sine kasno rakjate, šaj nakhlja ekvaš i rat. O Isus vakergja ple apostolenge „ačhoven džangavde“, hem  gelo te molinel pe (Mat. 26:37-39). Ama džikote molinela pe sine, ola zasukje. Keda dikhlja kaj sovena, o Isus palem ohrabringja len „ačhoven džangavde hem molinen tumen“. (Čitin Matej 26:40, 41.) Ov džanlja kaj sine len baro stres hem kaj sine umorna. Ov sine sočuvstvitelno hem adaleske priznajngja kaj „o telo tano slabo“, ama o Isus gelo panda duj puti te molinel pe hem keda iranela pe sine, ov arakhela sine e apostolen sar sovena namesto te molinen pe (Mat. 26:42-45).

12. So šaj te kera ako ponekogaš našti molinaja amen soske isi amen baro stres ili siem but umorna?

¹²Birin o ispravno vreme. Ponekogaš šaj te ovel amen baro stres ili te ova but umorna hem adaleske šaj našti te molina amen. Ako slučingja pe tuke asavko nešto džan kaj javera da osetingje pe agjaar. Tegani so šaj te kere? Nesave so obično molinena pe sine ko krajo taro dive dikhle kaj pomožinela lenge adava so počmingje te molinen pe porano, keda nane doborom umorna. A javera halile kaj i položba ki koja so molinena pe vlijajnela upri lengiri koncentracija. Ama so ako sian but sekirimo ili obeshrabrimo hem adaleske našti molinea tut? Vaker e Jehovaske sar osetinea tut. Šaj te ove sigurno kaj amaro milostivo Dad ka haljovel tut (Ps. 139:4).

13. Sar šaj o elektronska uredija te len amaro vnimanie keda siem zafatime duhovna aktivnostencar?

¹³Ma mukh nešto te lel tlo vnimanie keda proučinea. I molitva nane o edinstveno način sar šaj te kera pozoralo amaro amalipe e Jehovaja. Adava so ka proučina e Devleskoro Lafi hem so ka ova prisutna ko sostanokija šaj isto agjaar te pomožinel amenge te ova paše e Devlea. So šaj te kere te šaj te ovel tut pobari korist keda proučinea hem keda sian prisutno ko sostanokija? Puč tut: „So obično lela mlo vnimanie keda sium prisutno ko sostanok ili keda mangava te proučinav?“ Dali keda javinela pe mange nekoj, ili keda dobinava poraka ko mlo telefoni ili ko nesavo javer elektronsko ured? Avdive, milijarde manušen isi len akala uredija. Jekh psihologo vakerela: „Ako mangea te koncentririne tut but i popharo te kere adava keda tlo mobilno tano uzi tute, soske tegani mislinea ko nešto  javer“. Angleder te počminel i programa ko kongres, but puti siem potsetime te mestina amare elektronska uredija agjaar so nane te smetinen e javerenge. Dali šaj te kera o isto amare uredencar keda siem korkori te šaj ma te smetinen amen džikote siem zafatime duhovna aktivnostencar?

14. Sprema Filipjanite 4:6, 7, sar ka pomožinel amen o Jehova te koncentririna amen?

¹⁴Molin e Jehova te pomožinel tuke te koncentririne tut. Keda primetinea kaj tle misle počminena te džan negde javerthe džikote proučinea ili sian ko sostanok, molin e Jehova te pomožinel tuke. Ako sian sekirimo šaj nane te ovel tuke lokho te cide adala misle ki strana hem te koncentririne tut ko duhovna bukja, ama but tano važno te kere adava. Molin tut bašo mir kova so ka arakhel na samo tlo vilo nego isto agjaar tle misle. (Čitin Filipjanite 4:6, 7.)

15. Koja tani jekh korist ako nakhavaja vreme e Jehovaja?

¹⁵ Ako odvojnea tuke vreme te kere lafi e Jehovaja, te šune le hem te razmisline baši leste, tegani ka ovel tut bari korist. Sar? Prvo, ka šaj te ane pošukar odluke. I Biblija vakerela amenge kaj „koj džala mudra manušencar, mudro ka ovel“ (Izr. 13:20). Znači, ako nakhavea vreme e Jehovaja, kastar so avela i mudrost, tu ka ove pomudro. But pošukar ka haljove sar te kere leskiri volja hem te na kere nešto kolea so ka povredine le.

16. Sar adava so nakhavaja vreme e Jehovaja pomožinela amen te ova pošukar učitelija?

¹⁶ Dujto, ka ove pošukar učiteli. Jekh taro najvažna celija so isi amen keda proučinaja i Biblija jekhe interesentea tano te pomožina leske te ovel paše e Jehovaja. So poviše molinaja amen amare nebesno Dadeske, doborom pobaro ka ovel amaro mangipe sprema leste. A adava ka pomožinel amenge pošukar te sikava amare interesente te mangel e Jehova. Baš adava kergja o Isus. Ov istakningja ple Dadeskere šuže osobine a adava but pomožingja leskere učenikonge isto agjaar te mangen e Jehova (Jovan 17:25, 26).

17. Soske i molitva hem o proučibe pomožinena amenge te ovel amen pozorali vera?

¹⁷ Trito, tli vera ka ovel pozorali. So slučinela pe keda molinea e Jehova bašo vodstvo, uteha ili poddrška? Sekova puti keda o Jehova odgovorinela ki tli molitva tli vera ovela pozorali (1. Jov. 5:15). So javer šaj te kerel pozorali tli vera? O lično proučibe. Ma bistre „i vera avela tari poraka so šunaja“ (Rim. 10:17). Ama te šaj te ovel amen pozorali vera valjani te  kere nešto poviše nego samo te džana nešto. So valjani te kera?

18. Objasnin soske valjani hor te razmislina.

¹⁸ Valjani hor te razmislina bašo adava so sikljovaja. Dikh so kergja o pisateli taro Psalm 77. Ov sine sekirimo soske mislingja kaj o Jehova otkažingja pe lestar hem taro javera Izraelcija. Našti sine čak rakjate te sovel taro akala misle (stihija 2-8). So kergja bašo adava? Ov vakergja e Jehovaske: „Ka razmislinav bašo adava so kerea, hor ka razmislinav bašo tle postapke“ (stiho 12). Džangjola pe, o psalmisti sine svesno bašo sa adava so kergja o Jehova baši leske hem bašo plo narodo angleder. Ama ov ponadari da pučela pe sine: „Dali o Devel bistergja te ovel milostivo, ili leskiri holi kergja te čhinavgjovel leskiri milost?“ (stiho 9). O psalmisti hor razmislinela sine bašo e Jehovaskere postapke hem bašo adava kobor sikavgja pli milost hem sočuvstvo (stiho 11). Sar osetingja pe palo adava? Ov sine uverimo kaj o Jehova nane te mukhel ple narodo (stiho 15). Slično, tli vera ka ovel pozorali džikote razmislinea bašo adava so o Jehova više kergja ple narodoske hem so tuke lično kergja.

19. Savi javer korist ka ovel amen ako nakhavaja vreme e Jehovaja?

¹⁹ Štarto hem najvažno, tlo mangipe sprema o Jehova ka bajrol. Poviše taro sa o javera osobine, o mangipe tano adava so ka pottikninel tut te ove poslušno e Jehovaske, te kere žrtve, te šaj te kere leskiri volja hem te istrajne ko nevolje (Mat. 22:37-39; 1. Kor. 13:4, 7; 1. Jov. 5:3). Ništo nane poskapoceno taro paše amalipe e Jehovaja (Ps. 63:1-8).

20. So planirinea te kere te šaj te odvojne tuke vreme bašo Jehova?

²⁰ Ma bistre kaj i molitva, o proučibe hem o razmislibe tane delo taro amaro obožavanje. Slično sar o Isus, rode mirno than kote so šaj te nakhave vreme e Jehovaja. Cide tutar sa so šaj te lel tlo vnimanie. Molin e Jehova te pomožinel tuke te koncentririne tut keda odvojnea tuke vreme bašo duhovna aktivnostija. Ako šukar koristinea tlo vreme akana, o Jehova ka del tut večno životo ko e Devleskoro nevo sveto (Mar. 4:24).