Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 1

„Okolenge so rodena e Jehova nane te falinel nijekh šukaripe“

„Okolenge so rodena e Jehova nane te falinel nijekh šukaripe“

E BERŠESKORO STIHO BAŠO 2022: Okolenge so rodena e Jehova nane te falinel nijekh šukaripe (PS. 34:10)

GILI 4 „O Jehova mlo Pastiri“

BAŠO SO KA KERA LAFI *

E Davideske na falingja nijekh šukaripe, čak keda sine ko phare okolnostija (Dikh ko pasusija 1-3) *

1. Ki savi phari situacija arakhlilo o David?

O DAVID našela sine te šaj te spasinel plo životo, soske o Saul, o mokjno izraelsko cari mangela sine te mudarel le. Keda e Davideske valjani sine hajbaske ov gelo ki diz Nov, kote so rodingja samo pandž mare (1. Sam. 21:1, 3). Pokasno, ov hem leskere manuša garavgje pe ki jekh peštera (1. Sam. 22:1). Sar arakhlilo o David ki asavki situacija?

2. Sar čhivgja pe o Saul ki opasno situacija? (1. Samoilova 23:16, 17)

2 O Saul sine but ljubomorno e Davideske soske o manuša mangena le sine hem falinena le sine adaleske so pobedingja ko but vojne. O Saul isto agjaar džanlja kaj o Jehova otfrlingja le sar cari soske sine leske neposlušno hem kaj biringja e Davide te ovel o sledno cari. (Čitin 1. Samoilova 23:16, 17.) Ama o Saul panda sine cari hem sine le bari vojska hem but manuša kola so poddržinena le sine. Adaleske o David mora sine te našel te šaj te spasinel plo životo. Dali o Saul čače mislingja peske kaj šaj te džal protiv e Devleskiri namera te kerel e Davide cari? (Isa. 55:11). I Biblija na dela o odgovor. Ama ko jekh šaj te ova sigurna, o Saul korkori čhivgja pe ki jekh opasno situacija. Okola so borinena pe protiv o Devel sekogaš našavena!

3. Savo stavi sine e Davide iako arakhlilo ko phare okolnostija?

3 O David sine ponizno manuš. Ov na biringja korkori te ovel cari ko Izrael, o Jehova biringja le (1. Sam. 16:1, 12, 13). O Saul počmingja but te mrzinel e Davide. Ama o David na krivingja e Jehova baši opasno situacija ki koja so arakhlilo, a ni na žalingja pe bašo adava so na sine le dovolno hajbaske hem so mora sine te garavel pe ki peštera. Namesto adava, šaj baš džikote sine ki peštera, ov pišingja akaja but šuži falbeno gili kote soj vklučime o lafija taro amaro glavno stiho: „Okolenge so rodena e Jehova nane te falinel nijekh šukaripe“ (Ps. 34:10).

4. Bašo kola pučiba ka kera lafi hem soske tane važna?

4 Avdive, but sluge e Jehovaskere nane len dovolno hajbaske ili javera bukja soj lenge potrebna živibaske. * Akava posebno slučinela pe ko vreme tari pandemija KOVID-19. A sar so avaja sa popaše dži ki „bari nevolja“, o bukja ka oven panda pophare (Mat. 24:21). Adaleske, šukar tano te kera lafi bašo akala štar pučiba: Ko savo način e Davideske „na falingja nijekh šukaripe“? Soske mora te sikljova te ova zadovolna adalea so isi amen? Soske šaj te ovel amen doverba kaj o Jehova ka grižinel pe amenge? Hem sar šaj panda akana te spremina amen bašo vreme so avela?

„NIŠTO NANE TE FALINEL MANGE“

5-6. Sar o Psalm 23:1-6, pomožinela amenge te haljova so mislingja o David keda vakergja kaj e Devleskere slugenge „nane te falinel nijekh šukaripe“?

5 So mislingja o David keda vakergja kaj e Jehovaskere slugenge nane te falinel nijekh šukaripe? O 23 Psalm šaj te pomožinel amenge te haljova ko so mislingja soske adathe koristingja slična lafija. (Čitin Psalm 23:1-6.) O David počminela akava psalm e lafencar: „O Jehova tano mlo Pastiri ništo nane te falinel mange“. Ko javer delo taro akava psalm, o David spomninela bukja kola soj tane čače važna — o but duhovna bereketija kolende so uživinela sine soske prifatingja e Jehova sar plo Pastiri. O Jehova vodinela le sine „ko pravedna drumija“ hem verno poddržingja e Davide hem ko šukar dive hem ko lošna. O David sine svesno kaj, iako o Jehova ingarela le sine ko „thana pherde čarjaja“, leskoro životo na sine te ovel lokho. Ov džanlja kaj ponekogaš šaj te obeshrabrinel pe sar te phene phirela taro than kote so isi baro karanluko. Isto agjaar džanlja kaj ka oven le dušmanja. Ama adaleske so o Jehova sine leskoro Pastiri, o David pišingja kaj „nane te daral taro lošnipe“.

6 Taro akava jasno dikhela pe ko savo način e Davideske na falingja nijekh šukaripe. Ko duhovno pogled le sine le sa so valjani leske sine. Leskoro bahtalipe na zavisinela sine taro materijalna bukja. Ov sine zadovolno adalea so dela le sine o Jehova hem najvažno sine leske o bereketi hem i zaštita lestar.

7. Sprema Luka 21:20-24, save pharipa sine nesave hristijanen kola so živinena sine ki Judeja?

7 Taro e Davideskere lafija šaj te haljova kobor tano važno ispravno te dikha ko materijalna bukja. Džangjola pe kaj nane pogrešno te uživina ko materijalna bukja so isi amen, ama ola na valjani te oven amenge o najvažna bukja ko amaro životo. O hristijanja taro prvo veko so živinena sine ki Judeja halile akava važno čačipe. (Čitin Luka 21:20-24.) O Isus predupredingja len kaj ka avel vreme keda i diz Erusalim ka ovel „opkolimi tari jekh bari vojska“. Keda slučingja pe akava, ola valjani sine „te našen ko planine“. Adalea ka spasinen sine pumaro životo, ama tari javer strana ka našaven sine but bukja. Angleder nekobor berša ki jekh Stražarsko kula pišinela sine: „Ola mukhle pumare nive hem khera, ni na khedingje o bukja so sine len khere. Sine len doverba kaj o Jehova ka zaštitinel len hem ka poddržinel len. Adaleske, ola čhivgje o obožavanje angleder sa o javera bukja so šaj izgledinena sine lenge važna“.

8. Savi važno pouka šaj te sikljova taro adava so slučingja pe e hristijanenge taro prvo veko ki Judeja?

8 Savi važno pouka šaj te sikljova taro adava so slučingja pe e hristijanenge taro prvo veko ki Judeja? Ki Stražarsko kula koja so spomningjem la angleder pišinela sine akava da: „Šaj te oven amen ispitija kola so ka sikaven sar dikhaja ko materijalna bukja. Dali ola tane amenge najvažna ili amenge považno te ova spasime soske siem verna e Jehovaske? Keda ka avel o krajo, šaj ka valjani te trpina nesave pharipa hem te našava nešto. Mora te ova spremna te kera sa so valjani, sar o hristijanja taro prvo veko so našle tari Judeja“. *

9. Sar ohrabrinela tut e Pavleskoro sovet so dengja le e Evreenge?

9 Šaj li te zamisline tuke kobor sine pharo adale hristijanenge te mukhen sa so sine len hem te počminen taro početok? Valjani sine lenge vera hem doverba kaj o Jehova ka grižinel pe lenge bašo lengere osnovna potrebe. Ama ola na sine mukhle korkori, sine len pomoš. Pandž berš angleder o Rimjanja te opkolinen o Erusalim, o apostol Pavle dengja e Evreenge jekh but važno sovet: „Ko tumaro životo te na ovel tumen mangipe sprema o pare, nego oven zadovolna adalea so isi tumen. Soske ov vakergja: ‘Nikogaš nane te mukhav tut, hem nikogaš nane te iranav tuke mo dumo’. Adaleske hrabro šaj te vakera: ‘O Jehova tano adava so pomožinela man. Nane te darav. So šaj te kerel mange manuš?’“ (Evr. 13:5, 6). Sigurno okola so šungje e Pavleskoro sovet angleder te aven o Rimjanja sine lenge polokho te prilagodinen pe ko skromno životo ko pumare neve khera. Ola sine sigurna kaj o Jehova ka grižinel pe bašo lengere osnovna potrebe. E Pavleskere lafija amende da uverinena amen kaj o Jehova ka grižinel pe amenge.

„TE OVA ZADOVOLNA AKALE BUKJENCAR“

10. So pomožingja e Pavleske te ačhol verno?

10 O Pavle dengja slično sovet e Timoteeske kova so važinela amenge da. Ov pišingja: „Znači, ako isi amen hajbaske, urajbaske hem than živibaske, te ova zadovolna akale bukjencar“ (1. Tim. 6:8). Dali akava značinela kaj tano pogrešno te uživina ko vkusno hajbe, te ovel amen šužo kher ili ponekogaš te kina amenge neve šeja? O Pavle na manglja te vakerel adava. Ov manglja te istakninel kaj valjani te ova zadovolna e materijalna bukjencar so isi amen (Fil. 4:12). Adava pomožingja e Pavleske te ačhol verno. I najvažno buti so isi amen tano amaro amalipe e Devlea, a na nesavi materijalno buti so isi amen (Avak. 3:17, 18).

E Izraelconge na falingja ništo džikote sine 40 berš ki pustina. Šaj li amen da te ova zadovolna adalea so isi amen? (Dikh ko pasus 11) *

11. So sikljovaja taro adava so vakergja o Mojsej e Izraelconge?

11 Ponekogaš, šaj te ovel razlika maškaro amaro hem e Jehovaskoro razmisluvanje bašo adava so valjani amenge. Razmislin bašo adava so vakergja o Mojsej e Izraelconge otkeda nakhle 40 berš ki pustina: „O Jehova, tlo Devel, dengja tut bereketi ko sa so kergjan. Ov šukar džanela sar phirgjan ki akaja bari pustina. Akala 40 berš, o Jehova, tlo Devel sine tuja, hem ništo na falingja tuke“ (5. Moj. 2:7). Ko adala 40 berš, o Jehova dengja e Izraelconge mana te šaj te ovel len hajbaske. Lengere šeja — o ista šeja kolencar so iklile taro Egipet — nikogaš na pharavdile (5. Moj. 8:3, 4). Iako nesave šaj mislinena sine kaj akala bukja na sine dovolna, o Mojsej potsetingja e Izraelcon kaj sine len sa so valjani lenge. O Jehova ka ovel bahtalo ako sikljovaja te ova zadovolna. Ov mangela te ova blagodarna čak bašo tikne bukja so dobinaja len hem te dikha ki lende sar poklon lestar.

NEKA OVEL TUT DOVERBA KAJ O JEHOVA KA GRIŽINEL PE TUKE

12. So sikavela kaj o David na potpringja pe ki peste nego sine le doverba ko Jehova?

12 O David džanlja kaj o Jehova tano verno hem kaj but grižinela pe okolenge so mangena le. Iako leskoro životo sine ki opasnost keda pišingja o 34 Psalm, e Davideskiri vera ko Jehova sine doborom silno so sine sigurno kaj „o angeli e Jehovaskoro ikerela straža okolu leste“ (Ps. 34:7). O David šaj sporedingja e Jehovaskere angele jekhe vojnikoja kova so ikerela straža hem pazinela te na avel o dušmani. Iako ov sine iskusno vojniko hem o Jehova vetingja leske kaj ka ovel cari, o David na potpringja pe ki pli sposobnost vešto te frdel barea ili te koristinel mači te šaj te pobedinel e dušmane (1. Sam. 16:13; 24:12). E Davide sine le doverba ko Devel, hem sine uverimo kaj e Jehovaskoro angeli spasinela „okolen so darana lestar“. Džangjola pe, amen avdive na očekujnaja o Jehova te kerel čudo te šaj te zaštitinel amen, ama džanaja kaj sekova jekh so isi le doverba ko Jehova nane te trpinel trajno šteta.

Ki bari nevolja i vojska taro Gog taro Magog ka probinel te napadinel amen ko amare khera. Ama šaj te ova sigurna kaj o Isus hem o angelija ka dikhen so slučinela pe hem ka braninen amen. (Dikh ko pasus 13)

13. Soske o narodija ka mislinen kaj lokhe šaj te pobedinen amen keda o Gog taro Magog ka napadinel amen, hem soske na valjani te dara? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

13 Panda hari, amari doverba ki e Jehovaskiri sposobnost te zaštitinel amen ka ovel čhivdi ko ispit. Keda o Gog taro Magog — koalicija taro sa o narodija — ka napadinel e Devleskere narodo, šaj ka mislina amenge kaj amaro životo tano ki opasnost. Ama tegani ka ovel but važno te ova uverime kaj o Jehova šaj te spasinel amen hem kaj ka kerel adava. O narodija ki amende ka dikhen sar bakhre kolen so nikoj nane te zaštitinel len (Ezek. 38:10-12). Nane te ovel amen oružje hem nane te ova obučime vojnake. O narodija ka mislinen peske kaj ka šaj lokheste te pobedinen amen. Ola nane te dikhen kaj e Jehovaskere angelija ikerena straža okolu amende hem spremna tane te zaštitinen amen. Ama amen džanaja adava soske isi amen vera. O narodija našti te dikhen len soske nane len vera ko Devel. Kobor samo ka oven iznenadime keda i nebesno vojska ka borinel pe amenge (Otk. 19:11, 14, 15).

SPREMIN TUT PANDA AKANA BAŠI IDNINA

14. So šaj te kera panda akana te šaj te spremina amen bašo vreme so avela?

14 So šaj te kera panda avdive te šaj te ova spremna bašo vreme so avela? Sar prvo, valjani ispravno te dikha ko materijalna bukja hem te ova svesna kaj jekh dive ka našava sa so isi amen. Isto agjaar, valjani te ova zadovolna adalea so isi amen hem amaro bahtale valjani te avel taro adava so siem paše amala e Jehovaja. So pošukar pendžaraja amare Devle doborom poviše ka ova uverine kaj ov šaj te zaštitinel amen keda o Gog taro Magog ka napadinel.

15. Kola bukja so slučingje pe e Davideske ko ternipe sikavgje leske kaj o Jehova ka pomožinel le sekogaš?

15 Te dikha koja javer buti pomožingja e Davideske hem sar adava šaj amenge da te pomožinel te spremina amen bašo nevolje. O David vakergja: „Probinen hem dikhen kobor tano šukar o Jehova, bahtalo tano okova manuš koleske so ov tano than garajbaske“ (Ps. 34:8). Akala lafija sikavena soske o David sine uverimo kaj o Jehova šaj te poddržinel le. O David but puti sikavgja doverba ko Jehova, hem leskoro Devel nikogaš na razočaringja le. Keda sine terno, ov iklilo te borinel pe protiv o filistejsko džini o Golijat hem vakergja akale mokjno vojnikoske: „Avdive o Jehova ka del tut ko mle vasta“ (1. Sam. 17:46). Pokasno, keda o David služinela sine e careske e Sauleske, o Saul probingja but puti te mudarel le ama o Jehova sine e Davidea (1. Sam. 18:12). Adaleske so angleder dikhlja sar o Jehova pomožingja leske, o David džanlja kaj o Jehova ponadari da ka pomožinel leske.

16. Ko save načinija šaj te „probina“ kaj o Jehova tano šukar?

16 So poviše isi amen doverba ko e Jehovaskoro vodstvo akana, doborom poviše ka ova uverime kaj o Jehova šaj te spasinel amen ki idnina. Valjani te ovel amen vera hem spremno te sikava doverba ko Jehova te šaj te roda slobodno dive tari buti bašo kongres, ili te roda te promena ko amaro rabotno vreme te šaj redovno te dža ko sostanokija hem te šaj te ovel amen poviše vreme službake. Ama so ako amaro gazda na mangela te del amen slobodno vreme hem našavaja amari buti? Dali ka ovel amen vera kaj o Jehova nikogaš nane te mukhel amen hem kaj sekogaš ka del amen adava so valjani amenge? (Evr. 13:5) But džene soj tane ki polnovremeno služba doživingje sar o Jehova pomožingja lenge keda najviše valjangja lenge. O Jehova tano verno.

17. Kova tano e beršeskoro stiho bašo 2022, hem soske odgovorinela?

17 Adaleske so o Jehova tano tari amari strana, nane amen nisavi pričina te dara taro adava so ka slučinel pe ki idnina. Sa džikote čhivaja o Carstvo ko prvo than, amaro Devel nikogaš nane te mukhel amen. Te šaj te na bistra kobor tano važno panda avdive te spremina amen bašo phare dive soj angli amende hem te ovel amen doverba kaj o Jehova nikogaš nane te mukhel amen, o Vodečko telo biringja o stiho taro Psalm 34:10 te ovel e beršeskoro stiho bašo 2022: „Okolenge so rodena e Jehova nane te falinel nijekh šukaripe.“

GILI 38 Ov ka del tut sila

^ pas. 5 E beršeskoro stiho bašo 2022 tano lendo taro Psalm 34:10: „Okolenge so rodena e Jehova nane te falinel nijekh šukaripe“. Bute Jehovaskere slugen isi len but hari ko materijalno pogled. Tegani sar šaj te vakerel pe kaj nane „te falinel lenge nijekh šukaripe“? Hem sar adava so ka haljova so značinela akava stiho ka pomožinel amenge te spremina amen bašo phare vremija so avena?

^ pas. 4 Dikh ko „Pučiba taro čitatelija“ ki Stražarsko kula taro 15 septemvri 2014 berš. Akava broj nane ki romani čhib.

^ pas. 8 Dikh ki Stražarsko kula taro 1 Maj 1999 berš, str. 19. Akava broj nane ki romani čhib.

^ pas. 54 OBJASNIMI SLIKA: Čak džikote garavela pe sine ki peštera te šaj te našel taro cari o Saul, o David sine blagodarno bašo bukja so dobinela sine taro Jehova.

^ pas. 56 OBJASNIMI SLIKA: Otkeda o Izraelcija iklile taro Egipet, o Jehova dengja len mana hajbaske hem na mukhlja lengere šeja te pharavgjoven.