1-3. Kola bukja šaj te rovljaren amen?

KEDA rungjan o posledno puti? Isi momentija keda rovaja soske siem bahtale. Ama obično rovaja adaleske soj amenge but pharo. Na primer, rovaja keda merela amendar nekoj so mangaja le. I Lorilej, jekh phen taro SAD pišingja: „Sine momentija keda i dukh sine doborom bari adaleske so muli mi čhaj so mislinava sine kaj ništo našti te utešinel man. Ko adala momentija mislinava sine kaj mo vilo ka phajrol“. *

² Isi isto javera da pričine soske rovaja. I Hiromi, jekh pionerka tari Japonija vakergja: „Isi vreme keda sium obeshrabrimi adaleske so o manuša kaske so propovedinava na mangena te šunen. Ponekogaš asvencar rodava sine taro Jehova te pomožinel man te arakhav nekas so rodela o čačipe“.

³ Dali ponekogaš osetinea tut isto agjaar? But džene amendar osetinena pe agjaar (1. Pet. 5:9). Amen mangaja te „služina e Jehovaske bahtalipaja“, ama ponekogaš rovaja adaleske so mulo nekoj amendar so mangaja le, adaleske so siem obeshrabrime ili adaleske so isi amen problemija kola so kerena amenge pharo te ačhova verna e Devleske (Ps. 6:6; 100:2). So šaj te kera ako osetinaja amen agjaar?

4. Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

⁴ Amen šaj te sikljova but taro e Isuseskoro primer. Ponekogaš leske da sine but pharo hem adaleske počmingja te rovel (Jovan 11:35; Luka 19:41; 22:44; Evr. 5:7). Džikote keraja  lafi bašo adala situacie, te dikha save pouke šaj te sikljova lendar. Isto agjaar, ka dikha so šaj te kera keda siem ko situacie so anena amen dži ko rojbe.

5. So sikljovaja bašo Isus taro izveštaj so arakhljola ko Jovan 11:32-36?

⁵ Evendaske ko 32 berš a.e., e Isuseskoro šukar amal o Lazar nasvalilo hem mulo (Jovan 11:3, 14). O Isus but mangela sine e Lazare hem leskere duje phenjen e Marija hem e Marta. O solduj phenja sine phage tari dukh adaleske so lengoro phral mulo. Otkeda o Lazar mulo, o Isus gelo ki Vitanija kote so živinena sine i Marta hem i Marija. Keda i Marta šungja kaj o Isus avela, oj prastandili te dikhel le. Zamislin tuke samo lakiri dukh džikote vakerela sine: „Gospodare, te ove sine tu akate, mo phral nane te merel sine“ (Jovan 11:21). Kratko otkeda o Isus dikhlja e Marija hem e javeren sar rovena, ov „počmingja te rovel“. (Čitin Jovan 11:32-36.)

6. Soske rungja o Isus ki adaja prilika?

⁶ Soske o Isus rungja ki akaja prilika? Ko lil Uvid ko sveta lila pišinela o sledno: „E Isuseske sine but žal hem počmingja te rovel soske mulo leskoro amal o Lazar hem baši dukh so osetinena sine leskere phenja“. * O Isus šaj razmislinela sine kobor bari dukh sine leskere mangle amale e Lazare džikote sine nasvalo hem sar osetinela pe sine o Lazar keda halilo kaj ka merel. Isto agjaar, e Isuse sigurno dukhandilo but keda dikhlja kobor sine phagje tari dukh i Marija hem e Marta so mulo lengoro phral. Ako mulo tutar nesavo paše amal ili nekoj tari familija, sigurno tu da osetingjan tut agjaar. Dikh kola trin pouke šaj te sikljove taro akava izveštaj.

7. So sikljovaja bašo Jehova taro adava so o Isus rungja ple amalenge?

⁷O Jehova haljovela sar osetinea tut. O Isus sovršeno sikavela sine ple Dadeskere osobine (Evr. 1:3). Keda rungja, o Isus  sikavgja sar osetinela pe o Jehova keda merela nekoj (Jovan 14:9). Ako mulo nekoj tutar kas so mangea, šaj te ove sigurno kaj o Jehova na samo so tano svesno baši tli dukh nego isto agjaar but tano leske žal baši tuke. Ov mangela te sasljarel tlo phago vilo (Ps. 34:18; 147:3).

8. Soske šaj te ova sigurna kaj o Isus ka voskresninel amare manglen?

⁸O Isus mangela te voskresninel tle manglen. Kratko angleder te rovel, o Isus uveringja e Marta e lafencar: „Tlo phral ka uštel“. I Marta verujngja ko adava (Jovan 11:23-27). Adaleske so obožavinela sine e Jehova, i Marta džanela sine bašo voskresenija taro purano vreme kola so kergje len o Ilija hem o Elisej (1. Car. 17:17-24; 2. Car. 4:32-37). Isto agjaar, verojatno šungja bašo voskresenija so kergja len o Isus (Luka 7:11-15; 8:41, 42, 49-56). Tu da šaj te ove uverimo kaj palem šaj te dikhe tle manglen. Adava so o Isus rungja džikote utešinela sine ple amalen tano dokaz kaj ov edvaj adžikerela te voskresninel e mulen!

9. Sar šaj slično sar o Isus te utešina okolen so mulo lendar nekoj? Vaker primer.

⁹Tu šaj te utešine okolen so mulo lendar nekoj. O Isus na samo so rungja e Martaja hem e Marijaja, nego ov isto agjaar šungja len hem utešingja len. Amen da šaj te kera o isto. O Den, jekh starešina kova so živinela ki Avstralija, vakerela: „Otkeda muli mli romni, valjani sine mange pomoš. Poviše bračna parija sine spremna dive hem rat te šunen man. Angli lende šaj sine slobodno te vakerav so mučinela man hem na sine mange nezgodno te rovav. Osven adava, pomožingje mange ko praktično način agjaar so thovena sine mo vrda, pazarinena sine mange hem kerena sine hajbaske keda našti sine me te kerav adava. Hem but puti molinena pe sine mancar. Ola sikavgje kaj tane čačutne amala hem phralja ‘ko phare dive’“ (Izr. 17:17).

10. Sprema Luka 19:36-40, so slučingja pe ko adava nastan?

¹⁰ Ko 9 Nisan 33 berš a.e., o Isus reslja ko Erusalim. Džikote avela sine popaše ki diz, khedingje pe but manuša hem ola buljargje pumare šeja tele ko drumo te šaj te sikaven kaj prifatinena le sar Cari. Ko adava nastan sarine so sine adathe sigurno sine but bahtale. (Čitin Luka 19:36-40.) Adaleske, adava so slučingja pe pali akaja situacija šaj iznenadingja leskere učenikon. I Biblija vakerela: „Keda [o Isus] alo paše hem dikhlja i diz, rungja baši late“. O Isus asvencar vakergja kola bukja ka slučinen pe e manušenge ko Erusalim (Luka 19:41-44).

11. Soske o Isus rungja bašo manuša taro Erusalim?

¹¹ Iako but džene ale te dodžakeren e Isuse keda alo ko Erusalim, ov sepak sine tažno adaleske so džanlja kaj but Evreija nane te mangen te prifatinen o šukar haberi bašo Carstvo. Ov džanlja kaj bašo adava o Erusalim ka ovel uništimo hem okola Evreija so ka preživinen adava uništuvanje ka oven robija (Luka 21:20-24). Hem čače, baš sar so vakergja o Isus, pobaro delo taro manuša otfrlingje le. Sar reagirinena poviše manuša ko haberi bašo Carstvo ko than kote so živinea? Ako samo hari džene prifatinena o čačipe, so šaj te sikljove taro e Isuseskere asva? Te dikha panda trin pouke.

12. So šaj te sikljova bašo Jehova taro adava so o Isus rungja bašo ple pašutne?

¹²E Jehovaske o manuša tane važna. E Isuseskere asva setinkerena amen ko  adava kobor o Jehova mangela e manušen. Ov „na mangela nikoj te ovel uništimo nego sarinen te ovel len prilika te kainen pe“ (2. Pet. 3:9). Avdive, amen sikavaja kaj mangaja amare pašutnen agjaar so sekogaš trudinaja amen te pomožina lenge te sikljoven bašo šukar haberi bašo Carstvo (Mat. 22:39). *

13-14. Sar sikavgja o Isus sočuvstvo e manušenge, hem sar šaj amen te sikava adaja osobina?

¹³O Isus dengja pestar sa ki služba. Ov sikavgja kaj mangela e manušen agjaar so koristinela sine sekoja prilika te šaj te sikavel len (Luka 19:47, 48). So pottikningja le te kerel adava? Le sine le sočuvstvo sprema lende. Ponekogaš, le hem leskere učenikon na sine len čak vreme te han maro soske but džene mangena sine te šunen le (Marko 3:20). Hem keda jekh manuš manglja te kerel e Isusea rakjate lafi, ov sine spremno te kerel adava (Jovan 3:1, 2). Pobaro delo taro manuša kola so ko početok šungje e Isuse na ule leskere učenikija, ama sarine ola dobingje temelno svedoštvo. Avdive, amen mangaja te da sarinenge prilika te šunen o šukar haberi (Dela 10:42). Te šaj te uspejna ko adava, šaj ka valjani te kera nesave promene ki amari služba.

¹⁴Ov spremno te prilagodine tut. Ako džaja ki služba sekogaš ko isto vreme, šaj nane te arakha e manušen kola so ka reagirinen pozitivno ko šukar haberi. Jekh pionerka koja so vikinela pe Matilda vakerela: „Me hem mo rom trudinaja amen te dža ko manuša ko različno vreme. Rano sabajle svedočinaja ko delovno podračje, a paloručko keda but manuša tane ko ulice avrijal, svedočinaja količkencar. Pokasno taro dive, poviše manušen arakhaja len khere“. Namesto te ikera amen ko jekh raspored amenge so odgovorinela, valjani te ova spremna te prilagodina amen te svedočina ko vreme keda verojatno ka arakha poviše manušen. Ako keraja agjaar, šaj te ova sigurna kaj o Jehova ka ovel bahtalo.

15. Sar soj pišimo ko Luka 22:39-44, so slučingja pe e Isuseske i rat angleder te merel?

¹⁵ Kasno rakjate ko 14 Nisan 33 berš a.e., o Isus gelo ki Getsemansko gradina. Adathe vakergja e Jehovaske sa so pašljola leske ko vilo. (Čitin Luka 22:39-44.) Ko adava pharo vreme, o Isus asvencar molinela pe sine hor taro vilo (Evr. 5:7). Bašo so molingja pe o Isus ki adaja posledno rat angleder te merel? Molingja pe baši sila te šaj te ačhol verno e Jehovaske hem te kerel leskiri volja. O Jehova šungja ple Čhaveskiri muka džikote molinela pe sine hem bičhalgja leske jekh angeli te šaj te del le sila.

16. Bašo so sine sekirimo o Isus džikote molinela pe sine ki Getsemansko gradina?

¹⁶ O Isus rovela sine džikote molinela pe sine ki Getsemansko gradina soske sine sekirimo bašo adava kaj o manuša ka dikhen ki leste sar nekoj so ni hari na poštujnela e Devleskoro anav. Ov isto agjaar sine svesno baši bari odgovornost koja so sine le — te posvetinel ple Dadeskoro anav. Ako tu da soočinea tut phare situacijaja koja so čhivela ko ispit tli vernost sprema o Jehova, so šaj te sikljove taro e Isuseskere asva? Te dikha panda trin pouke.

17. So sikljovaja bašo Jehova taro adava sar odgovoringja ko e Isuseskere molitve?

¹⁷O Jehova šunela tle molitve. O Jehova šunela sine keda o Isus taro vilo molinela pe sine leske. Soske? Adaleske so e Isuseske sine najvažno te ačhovel verno ple Dadeske hem te posvetinel leskoro anav. Ako amenge da tano najvažno te ačhova verna e Jehovaske hem te posvetina leskoro anav, tegani ka odgovorinel ko amare da molitve (Ps. 145:18, 19).

18. Soske šaj te vakera kaj o Isus tano jekh amal kova so haljovela amen?

¹⁸O Isus haljovela sar osetinea tut. Keda siem sekirime but tano važno te ovel amen amal kova so haljovela amen, posebno ako doživingja o ista bukja sar amende. O Isus tano baš asavko amal. Ov džanela sar tano keda osetinea tut slabo hem keda valjani tuke pomoš. Ov haljovela amare slabostija, hem ka del amen i pomoš koja so valjani amenge „ko pravo vreme“ (Evr. 4:15,  16). Isto sar o Isus so prifatingja pomoš taro jekh angeli ki Getsemansko gradina, amen da valjani spremno te prifatina pomoš koja so avela taro Jehova, bizi razlika dali avela taro publikacie, videoklipija, govor ili tari jekh ohrabruvačko poseta taro starešina ili zrelo amal.

19. Sar šaj te ačhove silno keda tani ispitimi tli vera sprema o Devel? Vaker primer.

¹⁹O Jehova ka del tut o „mir taro Devel“. Sar ka kerel amen o Jehova pozorale? Keda molinaja amen ka dobina o „mir taro Devel kova soj upreder sekoja misla“ (Fil. 4:6, 7). O mir kova so dela le o Jehova smirinela amen hem pomožinela amenge pojasno te dikha o bukja. Baš akava doživingja jekh phen koja so vikinela pe Luz. Oj vakerela: „But puti osetinava man osameno. Adaleske, ponekogaš mislinava kaj o Jehova na mangela man. Ama keda ka aven mange asavke misle, odma vakerava e Jehovaske sar osetinava man. I molitva pomožinela mange te kontrolirinav mle čuvstvija“. Sar so dikhaja taro e phenjakoro iskustvo, i molitva šaj te pomožinel amenge te arakha mir.

20. Save pouke siklilem taro e Isuseskere asva?

²⁰ Čače, taro e Isuseskere asva šaj te dobina bari uteha hem te sikljova but bukja! Dikhlem kaj valjani te utešina amare amalen kolendar so mulo nekoj hem te ovel amen doverba kaj ako nekoj so mangaja le merela amendar, o Jehova hem o Isus ka pomožinen amen. Pottiknime siem te sikava sočuvstvo džikote propovedinaja hem sikavaja, soske o Jehova hem o Isus Hristos sikavena akaja but šuži osobina. Hem utešno tano adava so džanaja kaj o Jehova hem leskoro manglo Čhavo haljovena sar osetinaja amen hem kaj isi amen slabostija, hem ola mangena te pomožinen amenge te istrajna. Adaleske, ponadari da te primenina adava so siklilem sa džikote o Jehova na ispolninela plo but šužo vetuvanje kaj „ka kosel sekoja asvin taro amare jakhja“! (Otk. 21:4).