KO JEKH muzej ko Erusalim isi jekh bar kote so isi teksti kova so sine pišimo maškar o 700 hem o 600 berš a.a.e. O bar sine lendo tari jekh peštera kote so parunena sine e manušen paše uzo Hevron ko Izrael. Ko bar pišinela: „Neka ovel dendi arman e Hagafeske, o čhavo e Hagaveskoro, taro Jahve Savaot“. Sar akava teksti potvrdinela adava so vakerela i Biblija? Akava sikavela kaj e Devleskoro anav Jehova, pišimo JHVH ko purane hebrejska bukve, sine pendžardo hem koristimo ko sekojdnevno životo ko bibliska vremija. Ko asavke peštere isi javera da tekstija so pišingje len o manuša kola so garavena pe sine ki lende ili arakhena pe sine javere manušencar. Ola često pišinena sine e Devleskoro anav ko zidija zaedno e javere anavencar so ki peste sodržinena sine e Devleskoro anav.

Bašo akala tekstija i profesorka Rahel Nabusi taro univerziteti ki Džordžija vakergja: „But tano važno adava so često koristinela pe o anav JHVH. O tekstija sikavena kobor sine važno ko Izrael hem ki Juda o anav JHVH hem i ličnost so tergjola palo adava anav“. Akava tano ko sklad e Biblijaja kote so e Devleskoro anav pišimo JHVH ko hebrejska bukve, pojavinela pe but puti. Često o lična anava da sodržinena sine e Devleskoro anav.

O lafija „Jahve Savaot“ so sine pišime ko bar značinena: „Jehova zapovedniko e vojskengoro“. Akava sikavela kaj o manuša ko bibliska vremija često koristinena sine hem e Devleskoro anav hem i titula „Jehova zapovedniko e vojskengoro“. Adava tano ko sklad e Biblijaja koja so koristinela i titula „Jehova zapovedniko e vojskengoro“ 283 puti ko Hebrejska spisija, glavno ko lila Isaija, Eremija hem Zaharija.