1-2. a) Sar šaj te osetina amen keda razmislinaja bašo e Isuseskoro životo hem služba? b) So ka dikha ki akaja statija?

 KEDA merela amendar nekoj so mangaja le, ov but falinela amenge. Keda setinaja amen ko vreme angleder te merel šaj te osetina bari dukh, posebno ako mučingja pe angleder te merel. Ama palo nesavo vreme šaj te počmina te osetina amen pošukar keda setinaja amen so sikavgja amen ili so kergja ili vakergja te šaj te ohrabrinel amen ili te asakerel amen.

² Ko slično način, but siem tažna keda čitinaja kaj o Isus mučingja pe hem mulo. Posebno ko periodi keda tani i Spomen odvojnaja amenge vreme te razmislina bašo adava kobor skapoceno tani e Isuseskiri žrtva (1. Kor. 11:24, 25). Ama radujnaja amen keda razmislinaja bašo bukja so kergja hem vakergja o Isus džikote sine ki phuv. Isto agjaar, ohrabrinela amen keda razmislinaja bašo adava so kerela akana hem so ka kerel baši amende ki idnina. Sar so ka dikha ki akaja statija, adava so ka razmislina bašo akala bukja hem bašo mangipe so isi le sprema amende šaj te pottikninel amen te sikava amaro cenenje ko praktična načinija.

3. Save pričine isi amen te ova blagodarna baši otkupnina?

³ But siem blagodarna keda razmislinaja bašo e Isuseskoro životo hem meribe. Džikote sine ki phuv, o Isus sikavgja  e manušen bašo bereketija so ka anel e Devleskoro Carstvo. Amen but ceninaja akala čačipa. But siem blagodarna baši otkupnina soske oj ovozmožinela amenge te ovel amen paše amalipe e Jehovaja hem e Isusea. Isto agjaar, okola so sikavena vera ko Isus isi len nadež večno te živinen hem palem te dikhen pumare manglen so mule (Jovan 5:28, 29; Rim. 6:23). Amen na zaslužinaja akala bereketija, a ni našti te irana e Devleske hem e Hristoseske adava šukaripe so kergje amenge (Rim. 5:8, 20, 21). Ama šaj te sikava kaj siem but blagodarna. Sar?

4. Sar i Marija Magdalena sikavgja kaj tani blagodarno bašo adava so kergja lake o Isus? (Dikh i slika.)

⁴ Te dikha o primer jekhe evrejkakoro so vikinela pe Marija Magdalena. Lakiri sostojba sine but lošno soske mučinena la sine efta demonija. Šaj mislingja peske kaj nikoj našti te pomožinel la. Adaleske šaj te zamislina amenge kobor sine blagodarno bašo adava so o Isus oslobodingja la taro demonija. Lakiri blagodarnost pottikningja la te ovel leskoro sledbeniko hem te koristinel plo vreme, pli sila hem ple materijalna sredstvija te poddržinel le ki služba (Luka 8:1-3). Iako i Marija but ceninela sine o šukaripe so kergja lake o Isus, oj šaj na sine svesno kaj ki idnina ka kerel lake pobaro šukaripe. A adava tano kaj ka del plo životo sa e manušenge „te šaj sekoj so verujnela ki leste“ večno te živinel (Jovan 3:16). Sepak i Marija sikavgja kaj tani blagodarno e Isuseske agjaar so sine verno. Džikote o Isus sine ko stubo mučibaske, i Marija sine adathe soske na manglja te mukhel le korkori hem manglja te utešinel e javeren so sine isto agjaar adathe (Jovan 19:25). Odkeda mulo o Isus, i Marija hem duj javera džuvlja angje mirislivo maslo bašo leskoro pogreb (Mar. 16:1, 2). E Marijakiri vernost sine but nagradimi. La sine la i prednost te dikhel e Isuse odkeda voskresningja hem te kerel lea lafi. Samo hari dženen sine len akaja prednost (Jovan 20:11-18).

5. Sar šaj te sikava amari blagodarnost bašo sa so kergje amenge o Jehova hem o Isus?

 ⁵ Amen da šaj te sikava kaj siem blagodarna bašo sa so kergje amenge o Jehova hem o Isus agjaar so ka koristina amaro vreme, amari sila hem amare materijalna sredstvija te šaj te poddržina o aktivnostija bašo Carstvo. Na primer, šaj te prijavina amen sar dobrovolcija te pomožina ko gradibe hem ko održibe amare teokratska objektija.

6. Soske šaj te vakera kaj i otkupnina tani lično poklon?

⁶ Keda razmislinaja bašo adava kobor but mangena amen o Jehova hem o Isus pottiknime siem amen da te manga len (1. Jov. 4:10, 19). Amen mangaja len panda poviše keda haljovaja kaj o Isus mulo amenge lično. O apostol Pavle sine svesno bašo adava hem sikavgja pli blagodarnost keda pišingja e phralenge tari Galatija: „E Devleskoro Čhavo... manglja man hem dengja plo životo mange“ (Gal. 2:20). Adaleske so o Isus dengja plo životo sar otkupnina, o Jehova privlečingja tut ki peste te šaj te ove leskoro amal (Jovan 6:44). Na radujnea tut li bašo adava so džanea kaj o Jehova dikhlja nešto šukar ki tute hem kaj platingja tuke i najbari cena te šaj te ove leskoro amal? Na bajrarela li akava tlo mangipe sprema o Jehova hem o Isus? Adaleske ka ovel šukar te puča amen: „So pottikninela man akava mangipe te kerav?“

7. Sar so dikhaja ki slika, sar šaj sekova jekh amendar te sikavel plo mangipe sprema o Jehova hem o Isus? (2. Korinkjanite 5:14, 15; 6:1, 2).

⁷ Amaro mangipe sprema o Devel hem o Hristos pottikninela amen te manga e javeren. (Čitin 2. Korinkjanite 5:14, 15; 6:1, 2.) Jekh način sar sikavaja amaro mangipe tano agjaar so revno propovedinaja. Amen keraja sekasaja lafi bizi razlika  tari koja nacija tano, dali tano barvalo ili čorolo, ili dali isi le bari škola ili na. Agjaar keraja e Jehovaskiri volja soske leskiri namera tani „različna manuša te spasinen pe hem šukar te džanen o čačipe“ (1. Tim. 2:4).

8. Sar šaj te sikava kaj mangaja amare phralen hem phenjen?

⁸ Isto agjaar sikavaja kaj mangaja amare Devle hem e Hristose agjaar so sikavaja mangipe amare phralenge hem phenjenge (1. Jov. 4:21). Iskreno interesinaja amen lenge hem pomožinaja lenge keda nakhena taro phare vremija. Utešinaja len keda merela lendar nekoj, posetinaja len keda tane nasvale hem trudinaja amen te ohrabrina len keda tane obeshrabrime (2. Kor. 1:3-7; 1. Sol. 5:11, 14). Amen ponadari da molinaja amen lenge soske džanaja kaj „i molitva taro vilo e pravednikoskiri isi la bari sila“ (Jak. 5:16).

9. Kova tano javer način te sikave mangipe sprema tle phralja hem phenja?

⁹ Amen isto agjaar sikavaja mangipe amare phralenge hem phenjenge agjaar so daja amendar sa te ova ko mir lencar. Trudinaja amen te prostina sar o Jehova so prostinela. Ako o Jehova sine spremno te del ple Čhave te merel bašo amare grevija, tegani na valjani li amen da spremno te prostina amare phralenge hem phenjenge so grešingje amenge? Sigurno na mangaja te ova sar o lošno robo koleske so kerela pe lafi ko jekh taro e Isuseskere sporedbe. Iako leskoro gospodari prostingja leskoro but baro borči, akava robo na manglja te prostinel javere roboske but potikno borči (Mat. 18:23-35). Ako na nakhea nekasaja šukar taro sobranie dali šaj tu te kere nešto te šaj te smirinen tumen angleder te avel i Spomen-svečenost? (Mat. 5:23, 24). Adalea ka sikave kaj but mangea e Jehova hem e Isuse.

10-11. Sar šaj o starešine te sikaven kaj mangena e Jehova hem e Isuse? (1. Petrovo 5:1, 2).

¹⁰ Sar šaj o starešine te sikaven kaj mangena e Jehova hem e Isuse? Jekh važno način tano agjaar so grižinena pe bašo potrebe e Isuseskere bakhrengere. (Čitin 1. Petrovo 5:1, 2.) Hem baš adava o Isus jasno istakningja e Petareske. Odkeda trin puti vakergja kaj na pendžarela e Isuse, e Petare sine le bari želba te sikavel e Isuseske kaj mangela le. Odkeda voskresningja, o Isus pučlja e Petare: „Simon, čhavo e Jovaneskoro, dali mangea man?“ Šaj te ova sigurna kaj o Petar sa bi kerela sine samo te šaj te dokažinel kaj mangela ple Gospodare. O Isus vakergja e Petareske: „Arakh mle tikne bakhren“ (Jovan 21:15-17). Hem celo plo životo o Petar grižingja pe leskere bakhrenge hem agjaar sikavgja kaj mangela e Isuse.

¹¹ Tumen o starešine, sar šaj o kurke angleder hem pali Spomen te sikaven kaj tumenge važna o lafija so vakergja len o Isus e Petareske? Šaj te sikaven kobor mangena e Jehova hem e Isuse agjaar so redovno ka keren pastirska posete hem ka trudinen tumen te pomožinen okolenge so nane aktivna te iranen pe ko Jehova (Ezek. 34:11, 12). Šaj isto agjaar te trudinen tumen te ohrabrinen e interesenten hem okolen so prvo puti avena ki Spomen. Amen mangaja te osetinen pe šukar soske nadinaja amen kaj jekh dive ola da ka oven e Isuseskere sledbenikija.

12. Soske dena amen hrabrost o lafija e Isuseskere kola so vakergja len i rat angleder te merel? (Jovan 16:32, 33).

¹² I rat angleder te merel, o Isus vakergja ple sledbenikonge: „Ko sveto ka ovel tumen nevolje, ama oven hrabra, me pobedingjum o  sveto!“ (Čitin Jovan 16:32, 33.) So pomožingja e Isuseske hrabro te soočinel pe ple dušmanencar hem te ačhol verno dži ko plo meribe? Le sine le doverba ko Jehova. Adaleske so džanlja kaj leskere učenikija ka ovel len slična ispitija, o Isus molingja e Jehova te arakhel len (Jovan 17:11). Soske šaj akava te del amen hrabrost? Adaleske so o Jehova tano but posilno taro bilo savo dušmani (1. Jov. 4:4). O Jehova dikhela sa. Uverime siem kaj ako isi amen doverba ko Jehova šaj te nakhava amari dar hem te sikava hrabrost.

13. Sar o Josif tari Arimateja sikavgja hrabrost?

¹³ Te dikha o primer e Josifeskoro tari Arimateja. Ov sine but poštujmo taro Evreija. Ama iako sine členi ko Sinedrium, o Evrejsko sudsko sovet, sepak džikote o Isus kerela sine pli služba ki phuv o Josif na sikavgja hrabrost. O Jovan vakergja kaj „ov sine e Isuseskoro učeniko, ama garavela sine adava soske darala sine taro Evreija“ (Jovan 19:38). Iako o Josif mangela sine te šunel o haberi bašo Carstvo, sepak ov garavela sine e javerendar kaj sine le vera ko Isus. Ov najverojatno darala sine kaj o manuša nane više te poštujnen le ako doznajnena kaj tano e Isuseskoro učeniko. Bizi razlika so sine i pričina, i Biblija vakerela amenge kaj odkeda o Isus mulo o Josif konečno „khedingja hrabrost, gelo ko Pilat hem rodingja e Isuseskoro telo“ (Mar. 15:42, 43). O Josif na garavgja više kaj tano e Isuseskoro učeniko.

14. So valjani te kere keda isi tut dar taro manuša?

¹⁴ Dali šaj te haljove e Josifeskiri dar taro manuša? Dali ki škola ili ki buti ponekogaš ladžaja te vakere kaj sian e Jehovaskoro svedoko? Dali na počminea e službaja ili na krstinea tut adaleske so daraja so ka mislinen o javera tutar? Ma dozvolin asavke čuvstvija te čhinaven tut te kere adava soj ispravno. Molin tut e Jehovaske taro vilo. Rode lestar hrabrost te kere leskiri volja. Keda ka dikhe sar o Jehova odgovorinela ko tle molitve ka ove posilno hem pohrabro (Isa. 41:10, 13).

15. Otkeda o Isus pojavingja pe ple učenikonge, ko so pottikningja len lengiri radost? (Luka 24:52, 53).

¹⁵ E Isuseskere učenikija sine but tažna keda ov mulo. Šaj li te čhive tut lenge ki koža? Na samo so našavgje pumare mangle amale, nego isto agjaar mislingje kaj našavgje pumari nadež (Luka 24:17-21). Ama keda pojavingja pe lenge o Isus, pomožingja lenge  te haljoven sar ispolninela o biblisko proroštvo. Ov isto agjaar dengja lenge jekh but važno zadača (Luka 24:26, 27, 45-48). Keda palo 40 dive o Isus gelo ko nebo, leskere učenikija na sine više tažna nego radosna. Ola sine radosna soske džanle kaj o Isus tano dživdo hem kaj šaj te pomožinel lenge ki lengiri nevi zadača so dengja len. Lengiri radost pottikningja len te falinen e Jehova bizo te čhinaven. (Čitin Luka 24:52, 53; Dela 5:42).

16. Sar šaj te dža palo primer e Isuseskere učenikongoro?

¹⁶ Sar šaj te dža palo primer e Isuseskere učenikongoro? Šaj te ova radosna keda obožavinaja e Jehova celo berš, a na samo keda avela o periodi tari Spomen-svečenost. Adava sikavela kaj čhivaja e Devleskoro Carstvo ko prvo than. Na primer, but džene kergje promene ki pumari buti te šaj te džan ki služba, te oven prisutna ko sostanokija hem redovno te ikeren i Familijarno rat. A nesave čak otkažingje pe taro materijalna bukja kolenge so o javera mislinena kaj tane but potrebna, samo te šaj te oven panda pokorisna e sobranieske ili te šaj te služinen ko thana kote so isi pobari potreba taro objavitelija. Iako valjani amenge istrajnost te šaj postojano te služina e Jehovaske, sepak ov vetingja amenge kaj but ka nagradinel amen ako čhivaja o Carstvo ko prvo than (Izr. 10:22; Mat. 6:32, 33).

17. So sian odlučno te kere ko periodi tari akaja Spomen-svečenost? (Dikh i slika.)

¹⁷ Edvaj adžikeraja te ova prisutna ki Spomen-svečenost so ka ikerel pe vtornik, 4 april. Sepak, ma adžiker dži tegani te šaj te razmisline bašo e Isuseskoro životo hem meribe hem bašo mangipe so sikavgje le amenge ov hem o Jehova. Koristin sekoja prilika te razmisline bašo akala bukja angleder hem pali Spomen-svečenost. Na primer, odvojn tuke vreme te čitine hem hor te razmisline bašo nastanija so slučingje pe ko posledno kurko taro e Isuseskoro životo. Adava šaj te arakhe ko Amaro životo hem služba taro april 2019, strana 4. Džikote kerea adava, rode bibliska stihija so ka bajraren tli blagodarnost, tlo mangipe, tli hrabrost hem tli radost. Tegani razmislin ko save načinija šaj te sikave ti bari blagodarnost. Šaj te ove sigurno kaj o Isus ceninela sa so kerea te šaj ko periodi tari Spomen-svečenost te setine tut ki leste (Otk. 2:19).