1. Kova sovet amenge dendo ko Filipjanite 2:3, hem sar šaj te koristinel amenge?

AMEN ponizno prifatinaja e Jehovaskere merilija adaleske so siem svesna kaj ov sekogaš džanela soj amenge najšukar (Ef. 4:22-24). I poniznost pottikninela amen te čhiva e Devleskiri volja angleder amari hem te dikha ko javera sar pošukar amendar. Adaleske, siem šukar amala e Jehovaja hem amare phralencar hem phenjencar. (Čitin Filipjanite 2:3.)

2. So priznajngja o apostol Pavle, hem so ka dikha ki akaja statija?

² Ama, ako na pazinaja, šaj te vlijajnen amenge o manuša taro e Satanaskoro sveto kola soj gorda hem sebična. * Izgleda ki asavki opasnost sine hem nesave taro prvo veko a.e., soske o apostol Pavle pišingja e hristijanenge ko Rim: „Vakerava sekaske tumendar te na mislinel baši peste poviše taro adava so valjani te mislinel, nego te mislinel baši peste razumno“ (Rim. 12:3). Akate o Pavle priznajngja kaj sekova jekh amendar valjani dži ki nesavi mera te ovel le šukar mislenje baši peske. Sepak, i poniznost ka pomožinel amenge te dikha uramnoteženo ki amende. Ki akaja statija ka dikha trin podračja taro životo kote so i poniznost ka pomožinel amenge te na ova gorda: 1) ko amaro brako, 2) ko amare odgovornostija ki e Jehovaskiri organizacija, hem 3) ko način sar koristinaja o socijalna mreže.

3. Soske šaj te avel dži ko problemija ko brako, hem sar nesave probinena te rešinen len?

³ O Jehova mangela o rom hem i romni te oven bahtale ko brako. Ama, adaleske so nikoj nane sovršeno, sigurno ka avel dži ko nesoglasuvanja. Ustvari, o Pavle pišingja kaj okola so ka khuven ko brako ka oven len problemija (1. Kor. 7:28). Nesave bračna parija kola so celo vreme rasprajnena pe, ko krajo šaj te mislinen kaj nane jekh jekheske. Ako dozvolinena o sveto te vlijajnel upri lende, but lokhe šaj te dikhen ko razvod sar rešenie bašo lengere problemija. Namesto te mislinen soj tano najšukar e soldujenge, ola mislinena kaj ništo javer nane považno taro lengoro lično bahtalipe.

4. So na smejnaja te mislina?

⁴ Na smejnaja te razočarina amen taro brako hem te mislina amenge kaj nane te uspejnel. Džanaja kaj i edinstveno biblisko pričina bašo razvod tano o seksualno nemoral (Mat. 5:32). Adaleske, keda ka oven tut o nevolje kolenge so pišingja o Pavle, na valjani te ove gordo hem te počmine te puče tut: „Dali mlo brako kerela man zadovolno hem bahtalo? Dali dobinava o mangipe so zaslužinava? Dali ka ovel mange pošukar javerea?“ Ako razmislinea agjaar, tegani mislinea samo tuke, a na e javereske. O sveto vakerela te šune tlo vilo hem te dikhe tu te ove bahtalo, čak ako adava značinela te razvedine tut. Ama, o Jehova vakerela ma te grižina amen samo amenge, nego isto agjaar hem e javerenge (Fil. 2:4). Ov mangela te arakhe tlo brako, a na te čhive leske krajo (Mat. 19:6). O Jehova mangela prvo te misline ki leste hem ko leskere načelija, a na ki tute hem ko tle želbe.

5. Sprema Efešanite 5:33, sar valjani o rom hem i romni te postapinen jekh jekhea?

⁵ O rom hem i romni valjani te postapinen  mangipaja jekh jekhea hem te poštujnen pe. (Čitin Efešanite 5:33.) I Biblija sikavela kaj valjani te mislina ko adava so šaj te da, a na ko adava so šaj te dobina (Dela 20:35). Koja osobina šaj te pomožinel e bračna parenge te sikaven peske mangipe hem poštovanje? I poniznost. O rom hem i romni soj ponizna nane te roden pli korist, nego i „korist e javereskiri“ (1. Kor. 10:24).

6. So sikljovea taro adava so vakergje o Stiven hem i Stefani?

⁶ I poniznost pomožingja bute hristijanska bračna parenge te oven pobahtale. Na primer, jekh rom so vikinela pe Stiven vakerela: „Ako sien timi, ka sorabotinen, posebno keda isi problemija. Namesto te misline tuke ’soj tano najšukar mange?‘, ka misline ’soj tano najšukar amenge?‘“ Leskiri romni, i Stefani, mislinela o isto. Oj vakerela: „Nikoj na mangela te živinel protivnikoja. Keda ka avel dži ko nesoglasuvanje, trudinaja amen te dikha so angja dži ko adava. Palo adava molinaja amen, istražinaja hem keraja lafi bašo adava sar te rešina le. Namesto te napadina jekh jekhe, amen napadinaja o problemi“. Hem o rom hem i romni ka oven pobahtale ako na mislinena kaj tane pošukar e javerestar.

7. Savo stavi valjani te ovel e phralen ako dobinena odgovorno zadača?

⁷ Amenge tani čest te služina e Jehovaske ko sekova način so šaj (Ps. 27:4; 84:10). Ako nesavo phral tano spremno te kerel nesavi posebno zadača, ov zaslužinela pofalba. Korkori i Biblija vakerela: „Ako nekoj mangela te služinel sar nadgledniko, ov mangela but šuži buti“ (1. Tim. 3:1). Ama, keda ka dobinel nesavi odgovornost, na valjani te mislinel kaj tano nešto posebno hem kaj tano považno e javerendar (Luka 17:7-10). Leskiri glavno cel valjani te ovel ponizno te služinel e javerenge (2. Kor. 12:15).

8. So sikljovaja taro adava so kergje o Diotref, o Ozija hem o Avesalom?

⁸ Ki Biblija isi predupreduvačka primerija taro nesave manuša kola so mislinena sine kaj tane považna taro javera. Na primer, o Diotref ni hari na sine skromno hem mangela sine „te ovel prvo“ ko sobranie (3. Jov. 9). O Ozija sikavgja kaj tano gordo agjaar so probingja te kerel zadača koja so o Jehova na dengja la leske (2. Let. 26:16-21). O Avesalom kergja pe kaj mangela e manušen te šaj te poddržinen le soske manglja te ovel cari (2. Sam. 15:2-6). Taro akala bibliska izveštaija jasno dikhela pe kaj o Jehova na mangela okolen so rodena čest baši peske (Izr. 25:27). Sar so nakhela o vreme, i gordost hem i ambicija anena dži ko katastrofalna posledice (Izr. 16:18).

9. Savo primer dengja amen o Isus?

⁹ But pojaver taro akala manuša, razmislin bašo Isus, kaske so i Biblija vakerela: „Iako sine sar o Devel, ov nikogaš na mislingja te lel e Devleskoro than hem te ovel jekh lea“ (Fil. 2:6). Iako samo e Jehova isi le pobari vlast lestar, o Isus na mislinela kaj tano najvažno. Ov vakergja ple učenikonge: „Okova so maškar sarinende tumende ponašinela pe sar potikno, ov tano baro“ (Luka 9:48). Čače tano baro bereketi te služina zaedno e pionerencar, e sluga pomošnikoncar, e starešinencar hem e pokrainsko nadglednikoncar kola so sikavena poniznost isto sar so sikavgja o Isus! E Devleskere ponizna sluge kerena ki e Jehovaskiri organizacija te ovel mangipe — osobina pali koja so pendžarena pe o čačutne hristijanja (Jovan 13:35).

10. So valjani te kere ako mislinea tuke kaj nesave problemija ko sobranie na rešinena pe sar so valjani?

 ¹⁰ So ako mislinea tuke kaj isi problemija ko sobranie hem kaj na rešinena pe sar so valjani? Namesto te žaline tut, šukar tano te sikave poniznost agjaar so ka poddržine okolen so predvodinena (Evr. 13:17). So ka pomožinel tuke ko adava? Puč tut: „Dali o problemija so dikhava čače tane doborom bare so valjani te oven rešime? Dali akana tano vreme te rešinen pe? Dali me sium adava so valjani te rešinel len? Hem, te ovav iskreno, dali čače mangava te arakhav o jekhipe ko sobranie ili te istakninav man?“

11. Sprema Efešanite 4:2, 3, savo tano o rezultati keda ponizno služinaja e Jehovaske?

¹¹ E Jehovaske but považno tano nekoj te ovel ponizno nego te ovel sposobno. Osven adava, považno leske o jekhipe nego sa te završinel pe sigate hem efikasno. Adaleske, de tutar tlo najšukar te šaj te služine leske „sekogaš ponizno“. Agjaar ka kere te ovel pozoralo o jekhipe ko sobranie. (Čitin Efešanite 4:2, 3.) Ker sa so šaj ki služba. Trudin tut te arakhe načinija te služine e javerenge agjaar so ka kere lenge šukaripe. Ov gostoprimlivo sprema sarine, a na samo sprema okola so isi len posebna odgovornostija ko sobranie (Mat. 6:1-4; Luka 14:12-14). Džikote ponizno sorabotinea e phralencar hem e phenjencar, o javera ka dikhen na samo tli sposobnost nego hem tli poniznost.

12. So vakerela i Biblija bašo amalipe?

¹² O Jehova mangela te nakhava vreme e amalencar hem e familijaja, hem te uživina ko asavko družibe (Ps. 133:1). E Isuse sine  le šukar amala (Jovan 15:15). I Biblija vakerela kaj tano važno te ovel amen čačutne amala (Izr. 17:17; 18:24). Osven adava, oj vakerela kaj nane šukar te cida amen e javerendar (Izr. 18:1). But džene mislinena kaj preku o socijalna mreže šaj te oven len but amala hem te na osetinen pe korkori. Sepak, mora te pazina sar koristinaja len.

13. Soske nesave so koristinena socijalna mreže osetinena pe korkori hem razočarime?

¹³ O istražuvanja sikavena kaj o manuša so trošinena but vreme te dikhen slike hem komentarija kola so o javera čhivena len ko socijalna mreže, ko krajo šaj ustvari te osetinen pe korkori hem razočarime. Soske? Jekh pričina šaj te ovel adava so ko socijalna mreže o manuša najčesto čhivena slike samo taro ple najšukar momentija ko životo. Na primer, čhivena birime slike pestar, ple amalendar hem taro interesna thana kolende so sine. Keda nekoj dikhela adala slike, šaj te mislinel peske kaj leskoro životo nane interesno, pa čak kaj tano but dosadno. Jekh phen so isi la 19 berš, vakerela: „Osetinava man sine razočarimi keda dikhava sine sar o javera zabavinena pe ko vikendija, a me dosadinava man khere“.

14. Sar šaj te pomožinel amenge o biblisko sovet taro 1. Petrovo 3:8 bašo adava sar te koristina o socijalna mreže?

¹⁴ Džangjola pe, o socijalna mreže šaj te oven korisna. Na primer, preku lende šaj te ova ko kontakt e familijaja hem e amalencar. Ama, dali primetingjan kaj o manuša čhivena nesave bukja ko socijalna mreže te šaj te istakninen korkori peste? Sar te phene mangena te vakeren: „Dikh man, dikh man!“ Nesave čak čhivena nepristojna hem bezobrazna komentarija ko ple slike ili ko slike so čhivena o javera. Akava tano sprotivno tari poniznost hem taro sočuvstvo kolende so pottikninela amen i Biblija. (Čitin 1. Petrovo 3:8.)

15. Sar i Biblija pomožinela amen te na mislina kaj siem but važna?

¹⁵ Ako koristinea socijalna mreže, puč tut: „Dali taro mle komentarija, slike ili videoklipija o javera šaj te mislinen kaj falinava man? Dali bašo adava nesave šaj te oven ljubomorna?“ I Biblija vakerela: „Sa soj ko sveto — i želba e teloskiri hem  i želba e jakhengiri hem te falina amen e bukjencar so isi amen — na avela taro Dad, nego avela taro sveto“ (1. Jov. 2:16). Ko jekh biblisko prevod, o lafi „te falina amen e bukjencar so isi amen“ tano prevedimo sar „mangela te kerel pe važno“. E hristijanen nane len potreba te keren pe važna, a ni palem o javera te dikhen len sar but važna. Ola tane poslušna ko biblisko sovet: „Te na ova čalmdžie, ma te natprevarina amen jekh jekhea, te na zavidina jekh jekheske“ (Gal. 5:26). I poniznost ka pomožinel amen te na ova sar o manuša ko sveto kola soj tane gorda hem mangena te oven nekoj hem nešto ko e javerengere jakhja.

16. Soske na valjani te ova gorda?

¹⁶ Valjani te trudina amen te ova ponizna soske okola soj tane gorda na dikhena ki peste razumno (Rim. 12:3). O gorda manuša tane sebična hem sekogaš tane spremna te akošen pe. Lengoro način sar razmislinena hem sar postapinena but puti dukhavela e javeren, a isto agjaar kerela šteta lenge da. Ako na meninena plo način sar razmislinena, o Satana ka korjakerel lengiri godi hem ka ruminel lengere misle (2. Kor. 4:4; 11:3). Tari javer strana, e ponizno manuše isi le razumno mislenje baši peske. Ov dikhela realno hem uramnoteženo ki peste, hem priznajnela kaj ko but bukja o javera tane pošukar lestar (Fil. 2:3). Osven adava, džanela kaj „o Devel protivinela pe okolenge soj gorda, a okolenge soj ponizna sikavela šukaripe so na zaslužinena le“ (1. Pet. 5:5). Okola so dikhena razumno ki peste na mangena o Jehova te ovel lenge dušmani.

17. So mora te kera te šaj te ačhova ponizna?

¹⁷ Te šaj te ačhova ponizna, mora te primenina akava sovet tari Biblija: „Huljaven i purani ličnost hem lakere postapke, a uraven tumen i nevi ličnost“. Akava rodela amendar te trudina amen but. Valjani te proučina e Isuseskoro primer hem te da amendar sa te šaj te dža pali leste (Kol. 3:9, 10; 1. Pet. 2:21). Ama, vredinela te trudina amen te kera adava. Ako sikavaja poniznost, ka ovel amen bahtali familija, ka kera te ovel jekhipe ko sobranie hem ka džana sar te koristina o socijalna mreže ko ispravno način. Ama, najvažno taro sa, ka ovel amen e Jehovaskiri milost hem leskoro bereketi.