Ko than kote so živinaja sine, mo dad služinela sine sar starešina ki Obedineto crkva tari Kanada. Adaleske sekoja nedela sabajle ov bičhalela sine man hem me phenja ki crkva ki škola. Palo adava ko 11 o saati lea zaedno džaja sine ki crkva. A paloručko džaja sine me dajaja ki dvorana. But lokhe šaj sine te dikha i razlika maškar akala duj religie.

Mi daj vakerela sine adava so siklili tari Biblija ple šukar amalenge o Bob hem i Marion Hačeson, kola so isto agjaar prifatingje o čačipe. Ko 1958-to berš, o Bob hem i Marion lele man pea zaedno pumare trine čhaven ko megjunarodno kongres „E Devleskiri volja“ kova so ikergja pe ko Njujork hem trajngja ofto dive. Keda razmislinava bašo adava, haljovava kaj na sine lenge baš lokho te len man pea. Ama adava kongres sine mange jekh taro najšuže momentija ko mlo životo.

Džikote sium sine tinejdžeri, živinaja sine ki farma hem me uživinava sine te grižinav man e životnenge. Razmislinava sine te džav ko fakulteti bašo veterinarstvo. Mi daj vakergja akava jekhe starešinaske taro sobranie. Ov ljubezno setinkergja man kaj živinaja ko „posledna dive“ hem pučlja man sar adava so ka džav nekobor berša ko fakulteti ka vlijajnel upro mlo amalipe e Jehovaja (2. Tim. 3:1). Adava razgovor pottikningja man te na pišinav man ko fakulteti.

 Panda na džanava sine so ka kerav otkeda ka završinav e sredno školaja. Iako sekova vikend džava sine ki služba, na uživinava sine ki late. A i pionersko služba na sine mange privlečno. Ko adava periodi, mo dad hem mo kako kola so na sine svedokija ohrabrinena man sine te kerav polnovremeno buti ki jekh bari osiguritelno kompanija ko Toronto. Adathe mo kako sine ki jekh bari pozicija hem adaleske prifatingjum i buti.

Ko Toronto, celo vreme kerava sine but buti hem družinava man sine manušencar so na sine Svedokija. Adaleske na džava sine redovno ko sostanokija hem ki služba. Ko početok, živinava sine ko mlo papo kova so na sine Svedoko, ama otkeda ov mulo mora sine te arakhav javer than živibaske.

O Bob hem i Marion, kola so lele man pea ko kongres 1958-to berš, sine mange sar roditelija. Ola nudingje mange te živinav ki lende hem pomožingje mange duhovno te napredujnav. Krstingjuman ko 1960-to berš, zaedno lengere čhavea e Džonea. Ov počmingja e pionersko službaja hem leskoro primer pottikningja mande da te bajrarav mli služba. O phralja taro sobranie dikhle kaj napredujnava hem palo nesavo vreme imenujngje man te služinav sar nadgledniko ko sostanok kova so avdive tano pendžardo sar Amaro životo hem služba.

Ko 1966-to berš, ženingjum man jekhe phenjaja so vikinela pe Rendi Berg, oj sine jekh revnosno pionerka koja so but mangela sine te služinel ko thana kote so isi pobari potreba. O pokrainsko nadgledniko sikavgja amenge lično interes hem ohrabringja amen te dža te služina ko sobranie ki Orilija (Ontario). Odma pakujngjem amen hem selingjem amen.

Kratko otkeda reslem ki Orilija, me da uljum pioneri isto sar mli romni. Lakiri revnost but sigate vlijajngja upri mande! Otkeda počmingjum celo vilea te kerav i služba, počmingjum te uživinav džikote koristinava sine i Biblija hem osetingjum i radost keda dikhava sine sar o javera haljovena la. Sine amenge baro blagoslov adava so šaj sine te pomožina jekhe but šukar bračno pareske tari Orilija te keren promene ko  plo životo hem te počminen te služinen e Jehovaske.

Ki jekh poseta ko Toronto, zapoznajngjum e phrale Arnold Mek-Namara, kova so sine jekh taro odgovorna phralja ko Betel. Ov pučlja amen dali bi mangaja te služina sar specijalna pionerija. Me odma odgovoringjum leske: „Oja, spremno sium bilo kaj te džav samo na ko Kvebek!“ Sine man asavko razmisluvanje soske upri mande vlijajngja o negativno stavi e manušengoro tari Kanada kola so kerena sine angliski lafi, sprema o manuša tari provincija Kvebek kote so kerela pe sine francuski lafi. Ko adava vreme, o manuša protestirinena sine protiv i vlada hem rodena sine i provincija Kvebek te ovel nezavisno tari Kanada.

O Arnold vakergja mange: „Momentalno i podružnica bičhalela specijalna pionerija samo ko Kvebek“. Odma složingjum man te bičhalen amen adari. Me angleder više džanava sine kaj i Rendi mangela sine te služinel adari. Pokasno, haliljum kaj adaja sine jekh taro najšukar odluke ko amaro životo!

Palo pandž kurke kursi baši francusko čhib, me i Rendi hem panda jekh bračno pari gelem ko Rimuski, kova soj dur 540 kilometrija severoistočno taro Montreal. Valjani sine panda but te šaj te sikljova francuski, adava dikhlja pe posebno keda čitingjum jekh izvestuvanje. Namesto te vakerav kaj ko kongres ka aven but phralja tari Avstrija me vakergjum kaj ko kongres ka aven but ptice noj.

Ko Rimuski, osven amen o štar džene ale panda štar javera revnosna phenja kola so na sine ko brako hem i familija Hjuberdou ple duje čhaencar. O phral hem i phen Hjuberdou lele kirijaja jekh baro kher efta sobencar hem sa o pionerija so živinaja sine adathe pomožinaja sine te platinel pe i kirija. O kher vikinaja le sine „Parno kher“ soske sine le parni fasada hem parne stubija. Obično adathe živinaja sine 12 dži ko 14 džene. Adaleske so siem sine specijalna pionerija, me hem i Rendi džaja sine ki služba sabajle, paloručko hem rakjate. Adaleske but ceninaja sine adava so sekogaš sine nekoj so avela amencar ki služba, pa čak keda sine but šudro rakjate.

Doborom but ulem paše adale pionerencar so ule amenge sar familija. Ponekogaš, tharaja sine jag avrijal hem zaedno bešaja sine okolu late. A sine hem dive keda zaedno gotvinaja sine. Jekh taro phralja sine muzičari hem adaleske sabota rakjate but puti giljavaja hem khelaja sine.

Ko Rimuski o manuša mangena sine te šunen baši Biblija! Siem sine but radosna so pandže beršenge nekobor džene kasaja so proučingjem i Biblija krstingje pe, a ko sobranie o broj barilo ko 35 objavitelija.

I služba ko Kvebek pomožingja amenge te ova panda pošukar propovednikija. Šaj sine te dikha sar o Jehova pomožinela amenge ki služba hem sar grižinela pe bašo amare materijalna potrebe. Osven adava, siklilem te manga e manušen taro francusko delo, lengiri čhib, hem lengiri kultura, a adava pomožingja amenge te manga o javera da kulture (2. Kor. 6:13).

Iznenadeno, tari podružnica pučle amen dali šaj te selina amen ki diz Trakadi, koja so arakhljola istočno taro brego Nov Bransvik. Na sine amenge lokho te prifatina soske samo so potpišingjem jekh dogovor bašo jekh stani. A isto agjaar sine man dogovor te počminav te kerav skrateno vreme buti ki jekh škola. Osven adava, nesave  taro amare interesentija samo so ule objavitelija hem ko adava periodi gradinaja sine nevi dvorana.

Celo vikend molingjem amen bašo adava hem gelem te dikha o Trakadi hem dikhlem kaj but razlikujnela pe taro Rimuski. Ama vakergjem amenge ako o Jehova mangela te ova adari, ka dža. Ispitingjem e Jehova hem dikhlem sar ov cidela sekoja prečka (Mal. 3:10). Adaleske so i Rendi sine paše e Jehovaja, sine samopožrtvuvano hem sine la smisla bašo humor na sine amenge pharo te selina amen.

Ko amaro nevo sobranie sine samo jekh starešina o Robert Ros. Ov hem leskiri romni i Linda, sine pionerija a otkeda bijandilo lenge o prvo čhavo ola odlučingje te ačhon adathe. Iako valjani sine te grižinen pe pumare čhaveske, ola sine gostoprimliva hem revna ki služba, a taro adava me hem i Rendi siem sine but ohrabrime.

Otkeda duj berš služingjem sar pionerija ko Trakadi, palem slučingja pe nešto iznenadeno — dobingjem pokana te služina ki pokrainsko služba. Efta berš služingjem ko pokraine kote so kerela pe lafi ki anglisko čhib. A palo adava siem sine dodelime te služina ki jekh pokraina ko Kvebek kote so kerela pe lafi ki francusko čhib. Amaro oblastno nadgledniko ko Kvebek, o Leons Krepo, sekogaš pofalinela man sine bašo mle govorija. Ama pokasno sekogaš pučela man sine: „So mislinea, sar šaj te govorija te oven panda popraktična?“ a Adava so sikavgja mange lično interes ko asavko način pomožingja mange mle govorija te oven popraktična, pokonkretna hem polokhe haljojbaske.

Ko 1978-to berš, ko jekh megjunarodno kongres ko Montreal e temaja „I vera so pobedinela“ sine man jekh zadača so nikogaš nane te bistrav la. Pomožingjum ko oddel hajbaske. Očekujnaja sine te aven okolu 80.000 manuša, a valjani sine te delina i hrana ko pojaver način taro adava so kerela pe sine angleder. Sa sine nevo, i oprema, o meni hem o način sar spreminela pe sine o hajbe. Sine amen okolu 20 bare frižiderija, kola so ponekogaš na funkcionirinena sine. O dive angleder te počminel o kongres, našti sine te khuva ko stadioni dži ki ekvaš i rat soske adava dive sine nesavo sportsko nastan. Te šaj te kera sabaluko mora sine te thara o furne panda angleder te phravgjol o dive! Siem sine umorna, ama but sikliljum tari vrednost, tari zrelost hem tari smisla bašo humor so sine e phralen kola so pomožingje. Doborom ulem paše, so dži avdive siem amala.  Sine amen bari čest te ova delo taro adava istorisko kongres ko Kvebek, than kote so maškar ko 1940-to dži ko 1960-to sine bare progonstvija!

Ko amare bare kongresija ko Montreal, sine man prilika but te sikljovav taro javera phralja kola so isto agjaar služinena sine sar nadglednikija. Jekh berš nadgledniko e kongreseskoro sine o Dejvid Splejn, kova so akana služinela ko Vodečko telo. Ko jekh taro naredna kongresija, adaja zadača sine dodelimi mange hem o Dejvid spremno sorabotingja.

Ko 2011 berš, otkeda uživingjem 36 berša ki pokrainsko služba, sium sine vikimo te služinav sar instruktori ki škola bašo Sobraniska starešine. Duje beršenge me hem i Rendi sukjem ko 75 različna krevetija, ama vredinela sine sekoja žrtva so kergjem la. Ko krajo taro sekova kurko, o starešine sine but blagodarna soske dikhle kobor but grižinela pe sine o Vodečko telo baši lengiri duhovnost.

Pokasno, uljum instruktori ki Škola bašo polnovremena objavitelija. O učenikija but puti osetinena pe sine umorna hem darana sine dali ka resen te keren pumare zadače adaleske so sine len pherdo raspored. Valjani sine te bešen ki učilnica efta saatija ko dive, valjani sine isto okolu trin saatija sekova dive te spreminen pe bašo tajsutno dive hem sine len štar ili pandž zadače kola so mora sine te spreminen sekova kurko. Me hem o javer instruktori vakeraja lenge sine kaj ka našti te uspejnen ako na rodena pomoš taro Jehova. Nikogaš nane te bistrav kobor sine iznenadime o učenikija keda halile kaj adava so rodingje e Jehova, pomožingja len te uspejnen poviše te keren nego so mislingje peske.

Adava so mi daj sikavgja lično interes e javerenge pottikningja e interesenten te napredujnen čak pomožingja me dadeske te meninel plo stavi bašo čačipe. Trin dive otkeda mi daj muli but iznenadingjem amen keda dikhlem amare dade kaj alo ko sostanok te šunel jekh govor hem ov prodolžingja o sledna 26 berš te avel ko sostanokija. Iako mo dad nikogaš na krstingja pe, o starešine vakergje mange kaj ov sekova kurko sine o prvo so avela sine ko sostanokija.

Mi daj sine but šukar primer mange hem mle trine phenjenge. Ola zaedno pumare romencar verno služinena e Jehovaske. Duj lendar služinena ko Betel — jekh tani ki Portugalija a jekh ko Haiti.

Me hem i Rendi akana služinaja sar specijalna pionerija ko Hamilton (Ontario). Džikote služinaja sine ki pokrainsko služba, uživinaja sine te dža e javerencar ko lengere povtorna posete hem ko bibliska kursija. Ama akana radujnaja amen keda dikhaja sar amare interesentija duhovno napredujnena. A sar ovaja popaše e phralencar hem e phenjencar taro amaro nevo sobranie, panda poviše siem ohrabrime keda dikhaja sar o Jehova pomožinela len hem ko šukar hem ko lošno.

Keda ka razmislina bašo vreme so nakhlja, but ceninaja adava so o javera sikavgje amenge lično interes. Adava pottikningja amen da te sikava interes e javerenge, agjaar so ohrabrinaja len sine te služinen e Jehovaske najšukar so šaj (2. Kor. 7:6, 7). Na primer, ki jekh familija, i romni, o čhavo hem i čhaj sine ki polnovremeno služba. Adaleske pučljum e rome, dali nekogaš razmislingja ov da te služinel sar pioneri. Ov odgovoringja mange kaj ov više poddržinela trine pioneren. Tegani pučljum le: „Mislinea li kaj tu šaj pošukar te poddržine len taro Jehova?“ Pottikningjum le te osetinel i radost koja so leskiri familija osetinela la. Palo šov masek ov da počmingja e opšto pionersko službaja.

Me hem i Rendi ka prodolžina te vakera „e sledno generacijake“ bašo e Jehovaskere „čudesna bukja“, hem nadinaja amen kaj ola da ka uživinen ki služba doborom kobor so uživingjem amen (Ps. 71:17, 18).