1-2. Ko savo način o hristijanja šaj te oven sar jekh uči zgrada? (1. Korinkjanja 15:58).

 KO 1978 berš ko Tokio (Japonija), sine gradimi jekh but uči zgrada taro 60 spratija. O manuša pučena pe sine dali akaja zgrada ka šaj te izdržinel o zemjotresija kola so često slučinena pe sine ki adaja diz. Ama soske na valjani sine te daran? Adaleske so o inženerija kergje akaja zgrada doborom cvrsto, a ko isto vreme doborom fleksibilno so šaj sine te izdržinel o zemjotresija. O hristijanja tane sar akaja uči zgrada. Ko savo način?

² Jekh hristijani valjani te džanel keda te ovel cvrsto, a keda fleksibilno. Ov valjani te ovel cvrsto hem stabilno keda kerela pe lafi bašo e Jehovaskere zakonija hem merilija. (Čitin 1. Korinkjanja 15:58.) Tegani ka ovel spremno te šunel hem nane te popuštinel. Ama tari javer strana, ov valjani te ovel fleksibilno ili razumno sekogaš keda ka šaj ili čak keda tano potrebno (Jak. 3:17). Jekh hristijani so isi le asavko stavi nane te ovel preterano strogo ili preterano popustlivo. Ki akaja statija ka dikha sar šaj te ova stabilna. Isto agjaar ka dikha pandž načinija so koristinela o Satana te šaj te slabonkerel amari odlučnost hem ka dikha sar šaj te na pera.

3. Kola zakonija dengja o Jehova ko Apostolija 15:28, 29?

³ E Jehova isi le o najbaro pravo te del zakonija hem ov sekogaš dela zakonija so lokhe šaj te haljoven pe (Isa. 33:22). Na primer, o vodečko telo taro prvo veko vakergja trin bukja kolende so o hristijanja mora te ačhoven cvrsta: 1) Te otfrlinen o idolopoklonstvo hem te obožavinen samo e Jehova, 2) te oven poslušna ko e Jehovaskoro zakoni baši svetost e rateskiri hem 3) cvrsto te ikeren pe ko uče bibliska moralna merilija. (Čitin Apostolija 15:28, 29.) Sar šaj o hristijanja te ačhoven cvrsta ko akala trin bukja?

4. Sar sikavaja kaj obožavinaja samo e Jehova? (Otkrovenie 4:11).

 ⁴ Otfrlinaja o idolopoklonstvo hem obožavinaja samo e Jehova. Ov zapovedingja e Izraelconge te obožavinen samo le (5. Moj. 5:6-10). Isto agjaar, keda o Isus sine iskušimo taro Satana, ov jasno vakergja kaj mora te obožavina samo e Jehova (Mat. 4:8-10). Adaleske amen na obožavinaja religiozna idolija. Isto agjaar, na ponašinaja amen e manušencar sar ka phene tane devela, bizi razlika dali tane religiozna vodačija, politička vladetelija, poznata sportistija, glumcija ili muzičarija. Namesto adava, amen ačhovaja tari e Jehovaskiri strana hem obožavinaja samo le adaleske so ov stvoringja sa o bukja. (Čitin Otkrovenie 4:11.)

5. Soske ikeraja amen ko e Jehovaskoro zakoni baši svetost e životoskiri hem e rateskiri?

⁵ Siem poslušna ko e Jehovaskoro zakoni baši svetost e životoskiri hem e rateskiri. Soske? Adaleske so o Jehova vakergja kaj o rat pretstavinela o životo kova soj „skapoceno poklon lestar“ (3. Moj. 17:14). Keda o Jehova prvo puti dozvolingja e manušenge te han mas taro životne, ov vakergja lenge te na han o rat (1. Moj. 9:4). Ov panda jekh puti zapovedingja akava keda dengja e Izraelconge e Mojseeskoro zakoni (3. Moj. 17:10). Isto agjaar, ov vodingja e vodečko telo taro prvo veko te vakerel e hristijanenge te vozdržinen pe taro rat (Apo. 15:28, 29). Amen cvrsto ikeraja amen ki akaja zapoved keda valjani te ana odluka bašo adava save medicinska tretmanija ka prifatina. b

6. So keraja te šaj te ikera amen ko e Jehovaskere uče moralna merilija?

⁶ Cvrsto ikeraja amen ko e Jehovaskere uče moralna merilija (Evr. 13:4). O Pavle sovetinela amen te „mudara“ amare želbe „so avena taro amaro telo“, a adava značinela kaj valjani te kera sa so šaj te cida amendar o pogrešna želbe. Adaleske amen izbeginaja te dikha ili te kera bilo so šaj te anel dži ko adava te kera seksualno nemoral (Kol. 3:5; Jov 31:1). Keda siem ko iskušenie te kera nešto pogrešno, amen odma otfrlinaja adala misle ili postapke so šaj te ruminen amaro amalipe e Jehovaja.

7. Ko so valjani te ova odlučna hem soske?

⁷ O Jehova očekujnela te ova leske poslušna taro vilo (Rim. 6:17). Leskoro vodstvo tano sekogaš amare šukaripaske hem leskere zakonencar našti te cenkina amen ki adaja smisla te birina save zakonija ka šuna, a save na (Isa. 48:17, 18; 1. Kor. 6:9, 10). Amen daja amaro najšukar te šaj te ugodina e Jehovaske hem te ovel amen o isto stavi sar o psalmisti kova so vakergja: „Odlučingjum te ikerav tle zakonija celo životo, dži ko krajo“ (Ps. 119:112). Ama o Satana trudinela pe te slabonkerel amari odlučnost. Ko savo način kerela adava?

8. Sar o Satana koristinela o progonstvo te šaj te slabonkerel amari odlučnost?

⁸ Progonstvo. O Satana koristinela nasilstvo hem emocionalno pritisok te šaj te slabonkerel amari odlučnost te ačhova verna e Jehovaske. Leskiri cel tani „te hal“ amen hem agjaar te uništinel amaro amalipe e Jehovaja (1. Pet. 5:8). Na primer, adaleske so o hristijanja taro prvo veko sine odlučna te ačhoven cvrsta o javera zakaninena pe sine lenge hem nesave lendar sine marde hem mudarde (Apo. 5:27, 28, 40; 7:54-60). O Satana avdive da kerela o isto. Adava šaj te dikha le tari Rusija hem javera thana kote so o protivnikija but lošno  ponašinena pe amare phralencar hem phenjencar. Ama hem ko celo sveto amare phralja tane progonime ko različna načinija.

9. Dali sa o pritisokija so avena taro Satana šaj odma te dikhen pe? Objasnin.

⁹ Indirektno pritisok. O Satana isto agjaar ko jekh taktično način kerela amenge pritisok (Ef. 6:11). Te dikha o primer jekhe phraleskoro so vikinela pe Robert. Ov pašljola sine ki bolnica adaleske so valjani sine te keren leske bari operacija. Ov vakergja e doktorenge kaj ko nisavo slučaj nane te prifatinel te priminel rat. O hirurgo vakergja kaj ka poštujnel leskiri odluka. Ama i rat angleder te ovel operacija, otkeda leskiri familija geli peske, alo o anesteziologo te dikhel le. Ov vakergja leske kaj verojatno nane te den le rat, ama ka len pea rat ako slučajno valjangja lenge. Šaj o doktori mislingja peske kaj o Roberti ka predomislinel pe soske leskiri familija nane athe. Ama o Roberti ačhilo cvrsto ko plo stavi hem vakergja kaj nane te priminel rat bizi razlika so ka slučinel pe.

10. Soske o manušikano razmisluvanje tano but opasno? (1. Korinkjanja 3:19, 20).

¹⁰ Manušikano razmisluvanje. Ako počminaja te dikha ko bukja sar o manuša taro sveto, tegani šaj te bistra e Jehova hem leskere merilija. (Čitin 1. Korinkjanja 3:19, 20.) „I mudrost akale svetoskiri“ but puti pottikninela e manušen te ovel lenge najvažno te zadovolinen pumare telesna želbe. Na primer, upro nesave hristijanja taro Pergam hem Tijatira vlijajngje o manuša so sine okolu lende hem kolenge so sine normalno te keren nemoral hem te obožavinen idolija. O Isus dengja strogo sovet e solduje sobranienge adaleske so prifatingje o pogrešno stavi bašo seksualno nemoral (Otk. 2:14, 20). Avdive da isi amen pritisok te prifatina o pogrešna stavija e svetoskere. I familija ili o javera manuša šaj te ubedinen amen kaj dikhaja but strogo ko bukja hem kaj na valjani te ikera amen ko e Jehovaskere zakonija. Na primer, ola šaj te vakeren amenge kaj nane doborom važno te ačhova moralno čista hem kaj adava so vakerela i Biblija tano but staromodno.

11. So valjani te izbegina te šaj te ačhova cvrsta?

¹¹ Ponekogaš šaj te mislina amenge kaj o upatstvija so dela amen o Jehova nane dovolna jasna. Šaj čak te ova ko iskušenie te dža „preku adava soj tano pišimo“ (1. Kor. 4:6). Baš asavko grevo kergje o religiozna vodačija ko e Isuseskoro vreme. Adalea so dodajngje pumare pravilija ko zakoni kergje te ovel pharo e manušenge te ikeren pe ki leste (Mat. 23:4). O Jehova dela amen but jasna upatstvija preku plo Lafi hem pli organizacija. Nane potreba te dodajna nešto ko adala upatstvija (Izr. 3:5-7). Adaleske amen na džaja preku adava soj pišimo ki Biblija ili na čhivaja pravilija e phralenge bašo lična bukja.

12. Sar o Satana koristinela o „hovavne hem čuče lafija“?

¹² Hovajba. O Satana koristinela „hovavne hem čuče lafija“ hem „o razmisluvanje akale svetoskoro“ te šaj te hovavel hem te odvojnel e manušen (Kol. 2:8). Ko prvo veko, ko adala hovajba sine vklučime o filozofie, o evrejska sikljojba so na temelinena pe sine ko spisija hem o sikajbe kaj o hristijanja mora te ikeren e Mojseeskoro zakoni. Akala hovajba sine but opasna adaleske so lena sine e manušengoro vnimanie hem hari pohari cidela len sine taro Jehova, kastar so avela i čačutni mudrost. A avdive, o Satana preku o mediumija hem socijalna mreže širinela informacie baši kolenge so nane dokazija hem hovavne ko vestija kola  soj poddržime taro politička vodačija. But asavke informacie šaj sine te šuna džikote trajnela sine i pandemija KOVID-19. c O Svedokija so šunena sine o upatstvija so sine dende preku i organizacija, na sine nepotrebno sekirime sar okola so šunena sine o pogrešna informacie (Mat. 24:45).

13. Soske mora te pazina nesave bukja te na len amaro vnimanie?

¹³ Bukja so šaj te len amaro vnimanie. Na smejnaja te bistra „soj tano najvažno“ (Fil. 1:9, 10). Keda nešto lela amaro vnimanie našavaja but vreme hem sila so šaj te koristina len bašo nešto soj pokorisno. O sekojdnevna bukja sar soj o hajbe, o pijbe i rekreacija hem i buti šaj te len amaro vnimanie ako dozvolinaja ola te oven amenge ko prvo than ko amaro životo (Luka 21:34, 35). Osven adava, sekova dive siem bombardirime taro vestija bašo razna protestija hem politička problemija. Na smejnaja te dozvolina akala bukja te len amaro vnimanie, soske agjaar šaj te počmina ko amare misle hem ko amaro vilo te la strana. O Satana koristinela sa akala metode so dikhlem len te šaj te slabonkerel amari odlučnost te kera adava soj ispravno. Akana te dikha sar šaj te sprotivstavina amen e Satanaske hem te ačhova cvrsta.

14. Koja tani jekh buti so šaj te pomožinel amenge te ačhova cvrsta tari e Jehovaskiri strana?

¹⁴ Razmislin soske dengjan zavet e Jehovaske hem krstingjan tut. Tu kergjan akava soske mangljan te ove tari e Jehovaskiri strana. Setin tut so pomožingja tuke te ove uverimo kaj arakhljan o čačipe. Zapoznajngjan e Jehova hem počmingjan te poštujne le hem te mange le sar tlo nebesno Dad. Barili tli vera hem adaleske kaingjan tut. Tlo vilo pottikningja tut te čhinave e pogrešna postapkencar hem te počmine te živine agjaar sar so mangela o Devel. Lokhilo tuke keda haliljan kaj o Jehova prostingja tuke (Ps. 32:1, 2). Počmingjan te dža ko sostanokija hem te vakere e javerenge bašo but šuže bukja so  sikliljan. Akana sar krstimo Jehovaskoro svedoko tu phirea ko drumo so ingarela ko životo hem sian odlučno te phire ki leste ki celi večnost (Mat. 7:13, 14).

15. Soske tano šukar te proučina e Devleskoro Lafi hem hor te razmislina bašo adava?

¹⁵ Proučin e Devleskoro Lafi hem hor razmislin bašo adava. Jekh kaš so isi le hor korenja tano cvrsto hem našti lokheste te perel. Slično, ako isi amen silno vera koja so temelinela pe ko e Devleskoro Lafi tegani amen da ka šaj te ačhova cvrsta. Sar bajrola o kaš ov mukhela sa pohor korenja. Keda proučinaja i Biblija hem hor razmislinaja baši late, tegani bajraraja amari vera hem sa poviše siem uverime kaj adava so vakerela o Devel tano najšukar (Kol. 2:6, 7). Razmislin bašo adava sar o Jehova vodingja, sovetingja hem zaštitingja ple slugen taro purano vreme. Na primer, ki jekh vizija o Ezekiel vnimatelno dikhela sine džikote jekh angeli precizno merinela sine o hrami. Akaja vizija ohrabringja e Ezekiele hem dela amen praktična pouke bašo adava sar te ikera amen ko e Jehovaskere merilija te šaj te obožavina le ko čisto način. d (Ezek. 40:1-4; 43:10-12). Amen da ka ovel amen korist ako odvojnaja amenge vreme te proučina hem te razmislina bašo hor bukja taro e Devleskoro Lafi.

16. Sar pomožingja e Roberteske adava so sine le odlučno vilo? (Psalm 112:7).

¹⁶ Razvin odlučno vilo. O cari o David vakergja kaj leskoro mangipe bašo Jehova nikogaš nane te čhinavgjovel. Ov ki jekh gili vakergja: „Mlo vilo tano odlučno, Devla“ (Ps. 57:7). Amen da šaj te ovel amen odlučno vilo hem celosno te ovel amen doverba ko Jehova. (Čitin Psalm 112:7.) Razmislin sar akava pomožingja e Roberteske kole so spomningjem le angleder. Keda o doktori vakergja leske kaj ka lel pea rat slučajno te valjangja, ov odma vakergja kaj ako kerela adava ka džal peske tari bolnica. Pokasno o Roberti vakergja: „Ni hari na mislingjum man so ka kerav hem na sium sine sekirimo so ka ovel mancar“.

17. So šaj te sikljova taro e Roberteskoro primer? (Dikh hem i slika).

 ¹⁷ O Roberti ačhilo cvrsto adaleske so panda but angleder te džal ki bolnica angja odluka te na priminel rat. Sar prvo ov manglja te radujnel e Jehova. Dujto, ov vnimatelno proučingja so vakerela i Biblija hem o publikacie baši svetost e životoskiri hem e rateskiri. Trito, ov sine uverimo kaj ako šunela e Jehovaskere upatstvija adava ka anel leske večna blagoslovija. Amen da šaj te ovel amen odlučno vilo bizi razlika save predizvikija isi amen.

18. Sar o primer e Varakoskoro sikavela amenge kobor tano važno te ovel amen doverba ko Jehova? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

¹⁸ Neka ovel tut doverba ko Jehova. Razmislin sar koristingja e Varakoske adava so sine le doverba ko vodstvo e Jehovaskoro. Iako ko celo Izrael nikas na sine kopje ili štiti, o Jehova vakergja e Varakoske te džal te borinel pe protiv o Sisara hem leskiri vojska kola so sine la but oružje (Sud. 5:8). I proročica i Devora vakergja e Varakoske te hulel tari planina hem te džal te borinel pe e Sisaraja hem leskere 900 voena kočiencar. E Izraelconge ka ovel sine but pharo te borinen pe ko ramno teren e Hanaancencar adaleske so sine but pobrza lendar. Iako o Varak džanlja adava, sepak ov sine poslušno. Džikote o vojnikija hulena sine tari planina Tavor, o Jehova kergja te del baro bršim. O voena kočie e Sisaraskere zaglavingje ki čik hem agjaar o Jehova pomožingja e Varakoske te pobedinel (Sud. 4:1-7, 10, 13-16). Slično, amenge da o Jehova ka pomožinel te pobedina ako isi amen doverba ki leste hem ko upatstvija so dela amen preku pli organizacija (5. Moj. 31:6).

19. Soske mangea te ačhove cvrsto?

¹⁹ Sa džikote živinaja ko akava sveto ka valjani te borina amen te šaj te ačhova cvrsta (1. Tim. 6:11, 12; 2. Pet. 3:17). Valjani te ova odlučna ma te mukha ništo te slabonkerel amari vera — ni o progonstvo, ni o pritisokija, ni o manušikano razmisluvanje, ni o hovajba ili bilo koja buti so šaj te lel amaro vnimanie (Ef. 4:14). Namesto adava, te ačhova cvrsta hem stabilna džikote služinaja e Jehovaske hem sekogaš te ova poslušna ko leskere zapovedija. Ama isto agjaar valjani te ova razumna. Ki sledno statija ka dikha sar o Jehova hem o Isus mukhle amenge sovršeno primer baši razumnost.