1. Kola čačipa doznajngjan keda počmingjan te proučine i Biblija?

 DALI setinea tut keda počmingjan te proučine i Biblija? Verojatno sian sine iznenadimo keda doznajngjan kaj e Devle isi le anav. Šaj lokhilo tuke keda doznajngjan kaj o Devel na mučinela e manušen ko pekol. Hem sigurno sian sine but vooduševimo keda doznajngjan kaj šaj palem te dikhe te manglen so mule hem te živine zaedno lencar ko raj ki phuv.

2. Osven so sikliljan o bibliska čačipa, sar prodolžingjan te napredujne? (Efešanja 5:1, 2).

² Kobor poviše proučinea sine e Devleskoro Lafi, doborom poviše bajrola sine tlo mangipe sprema o Jehova. Adava mangipe pottikningja tut te primenine adava so sikliljan. Počmingjan te ane pošukar odluke so temelinena pe ko bibliska načelija. Sikliljan te menine tlo način sar razmislinea hem tlo ponašibe adaleske so mangljan te ugodine e Devleske. Isto sar jekh čhavo so mangela te ovel sar ple roditelija, agjaar tu da mangea te ova sar tlo nebesno Dad. (Čitin Efešanja 5:1, 2.)

3. Save pučiba šaj te puča amen?

³ Šaj te puča amen: „Dali mlo mangipe sprema o Jehova barilo ili tano isto sar ko početok keda krstingjum man? Dali otkeda krstingjum man, poviše uljum sar o Jehova, posebno ko sikajbe mangipe e phralenge hem e phenjenge?“ Čak ako nane tut o mangipe so sine tut ko početok, ma obeshrabrin tut. Nešto slično slučingja pe e hristijanenge taro prvo veko. O Isus na otkažingja pe lendar hem nane te otkažinel pe ni amendar (Otk. 2:4, 7). Ov džanela kaj šaj te irana amaro prvo mangipe so sine amen keda počmingjem te doznajna bašo čačipe.

4. So ka dikha ki akaja statija?

 ⁴ Ki akaja statija ka dikha sar šaj te bajrara amaro mangipe sprema o Jehova hem o javera. Isto agjaar ka dikha nesave blagoslovija so ka oven amen hem e javeren ako bajraraja amaro mangipe.

5-6. a) Save predizvikija sine e Pavle džikote kerela sine pli služba? b) So ohrabringja le te prodolžinel te služinel e Jehovaske?

⁵ O apostol Pavle uživinela sine ki služba bašo Jehova, sepak na sine leske lokho. O Pavle but puti mora sine te patujnel ko dur thana, a o patujbe ko adava vreme na sine lokho. Džikote patujnela sine, o Pavle ponekogaš sine „ki opasnost taro reke“ hem „ki opasnost taro čora“. Isto agjaar ponekogaš o protivnikija margje le (2. Kor. 11:23-27). A o phralja na ceninea sine sekogaš o žrtve so kerela len sine te šaj te pomožinel lenge (2. Kor. 10:10; Fil. 4:15).

⁶ So pomožingja e Pavleske te prodolžinel te služinel e Jehovaske? Ov but siklilo bašo Jehova taro spisija hem taro ple lična iskustvija. Adava uveringja le kaj o Jehova mangela le (Rim. 8:38, 39; Ef. 2:4, 5). Hem ov da zamanglja but e Jehova. O Pavle sikavgja plo mangipe sprema o Jehova „agjaar so služingja adalenge soj sveta“ hem prodolžingja te služinel lenge (Evr. 6:10).

7. Kova tano jekh način kolea so šaj te bajrara amaro mangipe bašo Jehova?

⁷ Šaj panda poviše te zamanga e Devle agjaar so redovno ka proučina leskoro Lafi. Džikote čitinea nesavo delo tari Biblija, trudin tut te dikhe so otkrinela adava bašo Jehova. Puč tut: „Sar akava izveštaj sikavela kaj mangela man o Jehova? Kola bukja akatar pottikninena man panda poviše te mangav e Jehova?“

8. Sar šaj i molitva te pomožinel amenge panda poviše te zamanga e Devle?

⁸ Jekh javer način sar šaj te bajrara amaro mangipe sprema o Jehova tano agjaar so redovno ka phrava leske amaro vilo ki molitva (Ps. 25:4, 5). A tari javer strana, o Jehova ka odgovorinel ko amare molitve (1. Jov. 3:21, 22). Jekh phen tari Azija so vikinela pe Kajla b vakerela: „Ko početok mlo mangipe sprema o Jehova temelinela pe sine samo ko adava so džanava baši leste. Ama otkeda dikhljum sar odgovorinela ko mle molitve mlo mangipe panda poviše barilo. Adava pottikningja man te kerav adava so radujnkerela le“.

9. Taro so dikhela pe kaj o Timotej napredujngja ko sikajbe mangipe?

⁹ Nekobor berša otkeda ulo hristijani, o Pavle zapoznajngja e Timotee kova so but mangela sine e Jehova hem e javeren. Adaleske o Pavle vakergja e Filipjanenge: „Nane man nikoj sar [o Timotej], kova so čače ka grižinel pe tumenge“ (Fil. 2:20). O Pavle akate na kergja lafi bašo e Timoteeskere sposobnostija sar organizatori ili govorniko, nego dikhlja kaj o Timotej but mangela e phralen hem e phenjen. Adaleske, nane čudno so o sobranija kolen so valjani sine te posetinel o Timotej edvaj adžikerena le sine (1. Kor. 4:17).

10. Sar i Ana hem lakoro rom sikavgje kaj mangena pumare phralen hem phenjen?

¹⁰ Amen da avdive rodaja načinija sar te pomožina amare phralenge hem phenjenge (Evr. 13:16). Te dikha o primer e Anakoro, koja so sine spomnimi ki prethodno statija. Otkeda sine jekh bari bura oj hem lakoro rom gele ki jekh familija soj svedokija te  dikhen sar tane. Keda resle athe dikhle kaj tari bura lengoro krovi sine oštetimo. Adaleske adale familija na sine la čista šeja urajbaske. I Ana vakerela: „Lelem lengere šeja, thovgjem len hem irangjem len lenge peglime. Akaja na sine nesavi bari buti so kergjem ama adava kergja te ova paše amala dži avdive“. Adaleske so mangena sine e phralen hem e phenjen, i Ana hem lakoro rom sine pottiknime te pomožinen (1. Jov. 3:17, 18).

11. a) Sar šaj o javera te osetinen pe keda sikavaja lenge mangipe? b) Sprema Izreki 19:17, sar ka iranel amenge o Jehova bašo mangipe so sikavaja e javerenge?

¹¹ Keda siem ljubezna hem sikavaja mangipe e javerenge ola šaj te dikhen kaj trudinaja amen te postapina hem te razmislina sar o Jehova. Hem šaj ni na siem svesna kobor ceninena adava. I Kajla, soj spomnimi poangle, nikogaš nane te bistrel okolen so pomožingje lake keda sine tikni. Oj vakerela: „But sium blagodarno sa e phenjenge so lele man pea ki služba. Ola lena man sine kheraldan, vikinena man sine te ha nešto zaedno hem ingarena man sine khere. Tek akana haljovava kobor trudo dengje hem adava kergje le mangipaja“. Džangjola pe, šaj ka našti sarine te aven ki amende hem te blagodarinen pe bašo adava so keraja lenge. Na primer, bašo okola so pomožingje lake i Kajla vakerela: „But mangava te iranav lenge bašo lengoro šukaripe, ama na džanava kaj živinena akana. Sepak o Jehova džanela kote tane hem molinava man leske ov te kerel lenge šukaripe mange ko than“. Čače tano agjaar, o Jehova primetinela čak o najtikne bukja so keraja e javerenge. Ov dikhela ko adava sar skapoceno žrtva hem sar dugo so ka iranel le amenge. (Čitin Izreki 19:17.)

12. Sar šaj o phralja te sikaven mangipe e sobranieske? (Dikh hem i slika.)

 ¹² Ako sian phral, sar šaj te sikave mangipe e javerenge hem te rode načinija sar te pomožine lenge? Jekh terno phral, so vikinela pe Džordan, pučlja jekhe starešina so valjani te kerel te šaj panda poviše te pomožinel ko sobranie. O starešina pofalingja le bašo bukja so više kergja dži akana hem palo adava dengja le predlogija sar šaj panda poviše te pomožinel ko sobranie. Na primer, ov vakergja e Džordaneske kaj bi ovela šukar te avel porano ki dvorana te šaj te pozdravinel pe e javerencar, te komentirinel ko sostanokija, redovno te džal ki služba ple grupaja hem te rodel načinija sar šaj praktično te pomožinel e javerenge. Keda o Džordan kergja akava, ov na samo so siklilo sar te keren pe nesave bukja nego isto agjaar siklilo panda poviše te mangel ple phralen hem phenjen. O Džordan halilo kaj keda jekh phral ovela sluga-pomošniko ov na počminela te pomožinel e javerenge nego samo prodolžinela te kerel adava (1. Tim. 3:8-10, 13).

13. Sar o mangipe pottikningja jekhe phrale so vikinela pe Kristijan palem te služinel sar starešina?

¹³ So ako nekogaš služingjan sar sluga-pomošniko ili starešina? O Jehova na bistrela i buti so kergjan la hem o mangipe so pottikningja tut te kere adava (1. Kor. 15:58). Ov isto agjaar dikhela kaj ponadari da sikavea mangipe. Jekh phral so vikinela pe Kristijan, razočaringja pe keda na sine više starešina. Ama ov vakerela: „Odlučingjum te dav mandar sa te šaj te služinav e Jehovaske taro mangipe, bizi razlika dali sium starešina ili na. Palo nesavo vreme ov palem ulo starešina. O Kristijan priznajnela: „Sine man hari dar palem te služinav  sar starešina, ama odlučingjum kaj ako o Jehova dozvolinela mange palem te služinav sar starešina, tegani ka kerav adava adaleske so mangava le hem e phralen“.

14. So sikljovea taro adava so vakergja i phen i Elena?

¹⁴ E Jehovaskere sluge isto agjaar sikavena kaj mangena pumare pašutnen (Mat. 22:37-39). Na primer, jekh phen tari Gruzija so vikinela pe Elena vakerela: „Ko početok propovedinava sine samo adaleske so mangava e Jehova. Ama so poviše bajrola sine mlo mangipe sprema mlo nebesno Dad, doborom poviše bajrola sine mlo mangipe sprema o manuša da. Trudinava man sine te zamislinav mange save problemija doživinena o manuša taro mlo podračje hem save teme interesinena len. So poviše razmislinava sine ko asavko način, doborom poviše mangava sine te pomožinav lenge“ (Rim. 10:13-15).

15-16. Sar soj sikavdo ko slike, save blagoslovija ka oven amen ako sikavaja mangipe e javerenge?

¹⁵ Keda sikavaja mangipe amare phralenge tegani nane samo len korist taro adava. Keda počmingja i pandemija KOVID–19 jekh phral so vikinela pe Paolo hem leskiri romni pomožingje bute pophure phenjenge te sikljoven sar te koristinen pumare elektronska uredija te šaj te propovedinen. Jekh phen kolake so ko početok sine pharo te koristinel akala uredija, ko krajo  siklili sar te kerel adava. Čak uspejngja te kaninel ple familija ki Spomen-svečenost. 60 lendar sine prisutna preku videokonferencija! E phenja hem lakere familija sine len korist taro adava so o Paolo hem leskiri romni trudingje pe te sikaven la te koristinel elektronska uredija. Pokasno i phen pišingja e Paoleske: „Ov sasto so sikavea amen e pophuren. Nikogaš nane te bistrav kobor but grižinela pe amenge o Jehova hem kobor but trudingjan tut te šaj te pomožine amenge“.

¹⁶ Taro iskustvija sar akava, o Paolo siklilo jekh but važno pouka — kaj o mangipe tano but považno taro adava kobor džanaja ili tari nesavi sposobnost. Ov vakerela: „Jekh vreme služinava sine sar pokrainsko nadgledniko ama tek akana haliljum kaj iako mle govorija o phralja šaj bistergje len, ama ola ponadari da setinena pe ko adava so pomožingjum lenge“.

17. Kas panda ka ovel le korist keda sikavaja mangipe?

¹⁷ Keda sikavaja mangipe e javerenge tegani šaj bizo te očekujna amen da te ovel amen korist taro adava. O Džonatan, so živinela ko Nov Zeland, potvrdinela akava. Jekh sabota paloručko ov dikhlja jekhe pionere kova so korkori propovedinela sine iako sine but tato. O Džonatani odlučingja sekoja sabota paloručko, te džal lea ki služba. Ko adava momenti ov na halilo kobor ka koristinel leske da adava so pomožingja e phraleske. O Džonatan vakerela: „Ko adava periodi na uživinava sine ki služba ama džikote šunava sine sar propovedinela akava phral hem kobor uspešno sine ki pli služba adava bajrargja želba ki mande te mangav te džav ki služba. Isto agjaar, ulem but paše amala hem ov pomožingja mange duhovno te napredujnav, te uživinav ki služba hem te ovav popaše e Jehovaja“.

18. So mangela o Jehova te kera?

¹⁸ O Jehova mangela sarine amen te bajrara amaro mangipe sprema leste hem o javera. Sar so dikhlem šaj te bajrara amaro mangipe sprema o Jehova agjaar so ka čitina leskoro Lafi, hor ka razmislina bašo adava hem redovno ka kera lea lafi ki molitva. A amaro mangipe sprema amare phralja hem phenja šaj te bajrara agjaar so praktično ka pomožina lenge. Sar so bajrola amaro mangipe, ka ova sa popaše e Jehovaja hem amare duhovno familijaja. Hem amen zasekogaš ka uživina ko akava amalipe!