1. Soske o Jehova sporedingja pe dajaja?

KO VREME e Isaijaskoro, o Jehova pučlja ple narodo: „Šaj li i daj te bistrel ple maksme?“ A palo adava vakergja: „Čak oj da te bistrel le, me tut nane te bistrav tu“ (Isa. 49:15). O Devel retko sporedinela pe dajaja. Ama, ki akaja prilika ov kergja adava. O Jehova koristingja i vrska so isi maškar i daj hem o čhavo te sikavel kobor but mangela ple slugen. But phenja sigurno ka složinen pe jekhe phenjaja so vikinela pe Jasmin, koja so vakergja kaj keda isi tut čhavo „tu povrzinea tut lea ko posebno način hem adaja vrska trajnela celo životo“.

2. Sar osetinela pe o Jehova keda nekoj taro leskere čhave cidela pe lestar?

² O Jehova primetinela čak keda jekh taro leskere čhave čhinavela te džal ko sostanokija hem ki služba. Zamislin kobor leske pharo keda dikhela kaj sekova berš but taro leskere sluge ovena neaktivna! *

3. So mangela o Jehova?

³ But taro akala mangle phralja hem phenja kola so ule neaktivna, iranena pe ko sobranie, hem amen siem but bahtale bašo adava! O Jehova mangela te iranen pe, a o isto mangaja amen da (1. Pet. 2:25). Sar šaj te pomožina len ko adava? Angleder te odgovorina ko akava pučibe, te dikha soske nesave čhinavena te džan ko sostanokija hem ki služba.

4. Sar šaj te vlijajnel i buti upri nekaste?

⁴ Nesave dozvolingje i buti te ovel lenge najvažno nešto ko životo. Jekh phral tari Jugoistočno Azija, kova so vikinela pe Hung, * priznajnela: „Ačhovava sine but vreme ki buti. Hovava man sine kaj, ako isi man poviše pare, ka šaj te služinav e Jehovaske ki pobari mera. Adaleske kerava sine buti prekuvremeno. Počmingjum te propuštinav nesave sostanokija, hem ko krajo skroz čhinavgjum te džav ko sostanokija. Ka phene o Satana kergja o sveto samo te šaj te cidel e manušen taro Devel“.

5. So slučingja pe jekhe phenjake kola so sine la but problemija?

⁵ Nesave phralen hem phenjen isi len but problemija. I Eni tari Anglija, kola so isi pandž čhave, vakerela: „Jekhe taro mle čhave isi le pharo hendikep, agjaar bijandilo. Pokasno, jekh taro mle čhaja sine isklučimi, a mle najbare čhaveske pojavingja pe psihičko nasvalipe. Peljum ki doborom bari depresija so čak čhinavgjum te džav ko sostanokija hem ki služba. Ko krajo, uljum neaktivno“. Čače amenge but žal baši Eni hem baši lakiri familija, hem bašo sa o javera so isi len slična problemija.

6. Soske nekoj šaj te cidel pe taro e Devleskoro narodo ako na primeninela o sovet taro Kološanite 3:13?

⁶ Čitin Kološanite 3:13. Ponekogaš šaj te slučinel pe nesavo phral ili phen te povredinel amen. O Pavle vakergja kaj ponekogaš ka ovel amen opravdano pričina te osetina amen povredime taro nesavo phral ili phen. Šaj nekoj čak sine nepravedno amencar. Ako na pazinaja, šaj te ova holjame. Keda nekas isi holi ki peste, ko krajo šaj te cidel pe taro e Jehovaskoro narodo. Razmislin bašo adava so slučingja pe jekhe phraleske tari Južno Amerika so vikinela pe Pablo. Nekoj vakergja hovajba baši leste hem krivingja le kaj kergja nešto pogrešno, hem sar posledica taro adava, lele lestar i odgovornost so sine le ko sobranie. Sar vlijajngja akava upri leste? O Pablo vakerela: „Sium sine but holjamo, hem sar so nakhela sine o vreme cidingjum man taro sobranie“.

7. So šaj te slučinel pe nekaske so mučinela le i sovest?

⁷ Ako nekoj angleder phaglja e Jehovaskoro zakoni, šaj te mučinel le i sovest hem adaleske te mislinel kaj o Jehova na mangela le više. Čak ako kaingja pe hem sikavgja pe leske milost, šaj mislinela peske kaj nane više doborom šukar te šaj te ovel delo taro e Jehovaskoro narodo. Jekh phral so vikinela pe Francisko osetinela pe sine agjaar. Ov vakerela: „Sium sine ukorimo adaleske so kergjum nemoral. Iako ko početok ponadari da džava sine ko sostanokija, uljum but razočarimo hem mislinava sine kaj više na zaslužinava te ovav maškar e Jehovaskoro narodo. Ponadari da osetinava man sine krivo hem uverimo sium sine kaj o Jehova na prostingja mange. Ko krajo, čhinavgjum te džav ko sostanokija hem ki služba“. Sar dikhea ko asavke phralja hem phenja so nakhena taro nesave problemija so dikhlem len dži akana? Dali isi tut lenge sočuvstvo hem dali haljovea len? Soj panda považno, so osetinela o Jehova baši lenge?

8. Dali o Jehova bistrela okolen so služingje leske? Objasnin.

⁸ O Jehova na bistrela okolen so angleder služingje leske, a kola so akana, taro nesave pričine cidingje pe lestar. Ov na bistrela ni adava so kergje baši leste džikote  služingje leske (Evr. 6:10). O proroko o Isaija dengja jekh but šuži sporedba te šaj te sikavel sar o Jehova grižinela pe ple narodoske. Ov pišingja: „Sar pastiri ov ka grižinel pe ple stadoske. Ple vastea ka khedel e bakhren hem ka phiravel len ki pli angali“ (Isa. 40:11). Sar osetinela pe o Jehova, o baro Pastiri, keda nekoj taro leskere sluge ka cidel pe taro stado? O Isus dengja amen o odgovor keda pučlja ple učenikon: „So mislinena, ako jekhe manuše isi le šel bakhre hem jekh lendar našavgjola, nane li te mukhel okole enjavardešu enja bakhren ki planina hem te džal te rodel okole so našavdilo? Hem ako arakhela le, čače vakerava tumenge, poviše ka ovel bahtalo baši leste nego bašo okola enjavardešu enja so na našavdile“ (Mat. 18:12, 13).

9. Sar o šukar pastirija grižinena pe pumare bakhrenge? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

⁹ Soske o Jehova tano sporedimo pastirea? Adaleske so jekh šukar pastiri but grižinela pe ple bakhrenge. Na primer, o David boringja pe lavea hem mečkaja te šaj te zaštitinel ple bakhren (1. Sam. 17:34, 35). O šukar pastiri ka primetinel čak ako jekh bakhro falinela (Jovan 10:3, 14). Ov ka mukhel e javere 99 bakhren ko bezbedno than ili ka mukhel len javere pastirenge, hem ka džal te rodel okole bakhre so našavdilo. O Isus koristingja akaja sporedba te šaj te sikavel amen jekh but važno čačipe. Ov vakergja: „Mo Dad, kova soj ko nebo, na mangela te merel nijekh taro akala tikne“ (Mat. 18:14).

10. Sprema Ezekiel 34:11-16, so vetingja o Jehova kaj ka kerel ple bakhrenge so našavdile?

¹⁰ O Jehova mangela sekole jekhe amendar, čak „e tiknen“ kola so cidingje pe taro leskoro stado. Preku o proroko o Ezekiel, o Devel vetingja kaj ka rodel ple bakhren so našavdile hem kaj ka pomožinel lenge te sasljoven ko duhovno pogled. Isto agjaar, vakergja kola bukja ka kerel te šaj te spasinel len. O ista bukja kerena sine o pastirija ko Izrael keda ka našavgjovel sine nesavo bakhro. (Čitin Ezekiel 34:11-16.) Najangle o pastiri džala sine  te rodel e bakhre. Bašo adava valjani sine vreme hem trudo. Palo adava, keda ka arakhel sine e bakhre, iranela le sine ko stado. Ako sine povredimo ili bokhalo, o pastiri mangipaja grižinela pe sine leske agjaar so ka phandel leskere rane, ka lel le ko vasta hem ka del le te hal. O starešine, kola so grižinena pe bašo „e Devleskoro stado“, valjani te keren o ista bukja te šaj te pomožinen sekaske so cidingja pe taro sobranie (1. Pet. 5:2, 3). Ola rodena len, pomožinena lenge te iranen pe ko sobranie hem sikavena lenge mangipe agjaar so dena len i pomoš so valjani lenge te šaj te sasljoven ko duhovno pogled. *

11. Bašo so sine svesno jekh šukar pastiri?

¹¹ Jekh šukar pastiri sine svesno kaj o bakhre šaj te našavgjoven. Ako jekh bakhro ikljola taro stado, o pastiri na kazninela le sine. Te dikha savo primer dengja amen o Jehova adalea sar pomožingja nesave ple slugenge kola so nesavo vreme cidingje pe lestar adaleske so darandile ili sine obeshrabrime.

12. Sar postapingja o Jehova e Jonaja?

¹² Ki jekh prilika, o proroko o Jona na šungja e Jehova hem na kergja i zadača so dengja le. Ama, o Jehova na vazdingja odma ple vasta taro plo sluga. Sar šukar pastiri, o Jehova spasingja le hem dengja le i potrebno sila te šaj te kerel pli zadača (Jona 2:7; 3:1, 2). Pokasno o Jehova koristingja jekh dudum te šaj te pomožinel e Jonaske te haljovel kobor vredinela sekova manušikano životo (Jona 4:10, 11). So šaj te sikljova taro akava? O starešine na smejnena sigate te otkažinen pe taro okola so ule neaktivna. Namesto adava, valjani te probinen te haljoven soske nesavo bakhro cidingja pe taro stado. A keda nekoj ka iranel pe ko Jehova, ola ponadari da sikavena leske mangipe hem grižinena pe leske.

13. So sikljovaja taro adava sar o Jehova dikhela sine ko pisateli taro 73 Psalm?

¹³ O pisateli taro 73 Psalm obeshrabringja pe keda dikhela sine sar o lošna manuša  napredujnena. Ov pučela pe sine dali vredinela o manuš te živinel sprema e Devleskiri volja (Ps. 73:12, 13, 16). Sar dikhlja o Jehova ki leste? Ov na osudingja le. Ustvari, o Devel mukhlja leskere lafija te oven pišime ki Biblija. Ko krajo, akava psalmisti halilo kaj o šukar amalipe e Jehovaja vredinela najviše taro sa, hem kaj adava dela čačutni smisla e životoske (Ps. 73:23, 24, 26, 28). So šaj te sikljova taro akava? O starešine na valjani odma te sudinen okolenge so šaj počmingje te pučen pe dali vredinela te služinen e Jehovaske. Namesto te osudinen len, o starešine mora te probinen te haljoven soske adala phralja hem phenja kerena agjaar lafi ili ponašinena pe ko asavko način. Samo tegani ka šaj te den len o ohrabruvanje so valjanela lenge tari Biblija.

14. Soske e Ilijaske valjani sine pomoš, hem sar o Jehova pomožingja le?

¹⁴ O proroko o Ilija našlja tari carica i Jezavela (1. Car. 19:1-3). Ov mislingja kaj samo ov ačhilo te služinel sar proroko e Jehovaske, hem mislinela sine kaj sa so kerela tano džabe. O Ilija doborom but razočaringja pe so čak manglja te merel (1. Car. 19:4, 10). Namesto te osudinel le, o Jehova uveringja le kaj nane korkori, kaj šaj te ovel le doverba ki e Devleskiri sila hem kaj adžikerela le panda but buti. O Devel sočuvstvitelno šungja e Ilija džikote ov vakerela leske sine so mučinela le, a palo adava dengja le neve zadače (1. Car. 19:11-16, 18). So šaj te sikljova taro akava? Sarine amen, a posebno o starešine, valjani te ova sočuvstvitelna jekh jekhea. Bizi razlika dali nekoj kerela lafi  tari holi ili mislinela kaj na zaslužinela e Jehovaskiri milost, o starešine valjani te šunen le keda ka vakerel lenge so mučinela le. A palo adava ka trudinen pe te uverinen le kaj o Jehova čače mangela le hem ceninela le.

15. Sprema Jovan 6:39, sar dikhela sine o Isus ko ple Dadeskere bakhre?

¹⁵ Sar mangela o Jehova te dikha ko leskere bakhre so našavdile? O Isus dengja amen šukar primer bašo akava. Ov džanlja kaj sa e Jehovaskere sluge tane leske skapocena. Adaleske kergja sa so šaj te pomožinel e „bakhrenge soj našavde taro e Izraeleskoro kher“ te iranen pe ko Devel (Mat. 15:24; Luka 19:9, 10). Osven adava, sar šukar pastiri, o Isus dengja pestar sa te šaj te na našavel nijekhe taro e Jehovaskere bakhre. (Čitin Jovan 6:39.)

16-17. Savi odgovornost isi e starešinen sprema okola so cidingje pe taro Jehova, hem sar valjani te dikhen ki late? (Dikh i ramka „ Sar šaj te osetinel pe jekh bakhro so našavdilo“.)

¹⁶ O apostol Pavle pottikningja e starešinen ko sobranie taro Efes te džan palo e Isuseskoro primer. Ov vakergja lenge: „Mora te keren but buti sar asavke so pomožinena okolenge soj slaba, hem te ikeren ki godi o lafija taro o Gospodari o Isus, kova so korkori vakergja: ,Poviše isi bahtalipe keda dela pe nego keda lela pe‘“ (Dela 20:17, 35). Taro akava jasno dikhjola kaj e starešinen isi len posebno odgovornost ko akava pogled. O Salvador, jekh starešina tari Španija, vakerela: „Keda razmislinava bašo adava kobor o Jehova grižinela pe bašo ple bakhre so našavdile, adava pottikninela man te kerav sa so šaj te pomožinav lenge. Džanava kaj o Jehova adžikerela te grižinav man lenge“.

¹⁷ Ki akaja statija sine spomnime nekobor phralja hem phenja kola so cidingje pe taro Jehova, ama dobingje i pomoš so valjangja lenge te iranen pe ki leste. Ko akava momenti, panda but javera amare phralja hem phenja kola so cidingje pe taro Jehova mangena te iranen pe leske. Ki sledno statija ka dikha kola konkretna bukja šaj te kera te šaj pomožinaja lenge ko adava.