1. So značinela te dara taro Devel, hem soske okola so mangena e Jehova mora te daran lestar?

O HRISTIJANJA mangena e Devle, ama isto agjaar darana lestar. Nesavenge akava šaj nane logično. Ama, akate na kerela pe lafi baši dar kolatar so tresinaja. Ka kera lafi baši pojaver dar koja so osetinena okola so hor poštujnena hem iskreno ceninena e Devle. Ola darana te na razočarinen ple nebesno Dade adaleske so na mangena te ruminen plo paše amalipe lea (Ps. 111:10; Izr. 8:13).

2. Sprema e Davideskere lafija soj pišime ko Psalm 86:11, kola duj bukja ka dikha?

² Čitin Psalm 86:11. Taro akava stiho jasno dikhela pe kaj o verno cari o David halilo kobor tano važno hor te poštujnel e Devle. Te dikha sar šaj amen da te živina sprema o lafija taro akava Psalm. Prvo, ka dikha soske valjani te sikava hor poštovanje sprema e Devleskoro anav. Hem dujto, ka dikha sar šaj te sikava asavko hor poštovanje ko sa so keraja ko amaro životo.

3. Koja situacija šaj pomožingja e Mojseeske sekogaš hor te poštujnel e Devleskoro anav?

³ Zamislin sar osetinela pe sine o Mojsej keda sine ki planina Horiv hem keda dikhlja e Jehovaskiri slava sar nakhlja angli leste. Akava verojatno sine o najčudesno  nešto so doživingja nesavo manuš angleder te avel o Isus Hristos ki Phuv. O Mojsej šungja akala lafija, kola verojatno vakergja len jekh angeli: „Jehova! Jehova! Devel soj milostivo hem sočuvstvitelno, na holjanela sigate, pherdo tano šukaripe hem čačipe, sikavela verno mangipe bute milja manušenge, prostinela greške, pogrešna postapke hem grevo“ (2. Moj. 33:17-23; 34:5-7). O Mojsej šaj mislinela sine ki akaja situacija keda ka spomninel sine e Jehovaskoro anav. Ni hari na čudinela amen adava so pokasno predupredingja e Izraelcon, kola so sine e Devleskoro narodo te ovel len dar hem hor poštovanje sprema leskoro anav (5. Moj. 28:58).

4. So ka pomožinel amen panda poviše te poštujna e Jehova?

⁴ Keda razmislinaja bašo anav Jehova, šukar tano isto agjaar hor te razmislina bašo adava savi ličnost tano ov. Adava so ka razmislina bašo e Devleskere osobine, sar soj leskiri mokj, mudrost, pravda hem mangipe, šaj te pottikninel amen panda poviše te poštujna le (Ps. 77:11-15).

5-6. a) So značinela e Devleskoro anav? b) Sprema 2. Mojseeva 3:13, 14 hem Isaija 64:8, sar o Jehova kerela adava so mangela?

⁵ So džanaja bašo adava so značinela e Devleskoro anav? But naučnikija složinena pe kaj o anav Jehova značinela „ov kerela te ovel“. Akava sikavela kaj ništo našti te čhinavel e Jehova te ispolninel pli namera, hem kaj sekogaš kerela adava so ov mangela. Sar?

⁶ O Jehova ovela sa soj potrebno te šaj te kerel pli namera. (Čitin 2. Mojseeva 3:13, 14.) But puti siem pottiknime te razmislina bašo akava posebno delo tari e Devleskiri ličnost. Osven adava, o Jehova šaj te pomožinel ple nesovršena slugenge te oven sa soj potrebno te šaj te služinen leske hem te keren leskiri namera. (Čitin Isaija 64:8.) Agjaar, o Jehova ispolninela pli volja. Ništo našti te čhinavel le te kerel adava so mangela (Isa. 46:10, 11).

7. Sar šaj te bajrara amaro cenenje sprema amaro nebesno Dad?

 ⁷ Šaj te bajrara amaro cenenje sprema amaro nebesno Dad agjaar so ka razmislina bašo sa adava so ov kergja hem bašo adava so pomožinela amen te kera. Na primer, keda razmislinaja bašo bukja so stvoringja, tegani sikavaja pobaro poštovanje sprema o Jehova (Ps. 8:3, 4). A keda razmislinaja sar ov pomožinela amen te ova sa soj potrebno te šaj te kera leskiri volja, tegani panda poviše poštujnaja le. O anav Jehova čače tano dostojno hor te poštujnel pe! Ko adava anav tani vklučimi celi ličnost amare Dadeskiri, sa adava so kergja dži akana, hem sa adava so ka kerel ki idnina (Ps. 89:7, 8).

8. Sprema 5. Mojseeva 32:2, 3, so adžikerela o Jehova taro ple sluge povrzimo leskere anavea?

⁸ Angleder te khuven o Izraelcija ki Vetimi phuv, o Jehova vakergja e Mojseeske te pišinel o lafija tari jekh gili (5. Moj. 31:19). O Mojsej valjangja te sikavel akaja gili e narodo. (Čitin 5. Mojseeva 32:2, 3.) Taro 2 hem 3 stiho jasno dikhela pe kaj o Jehova na mangela leskoro anav te ovel garavdo hem na mangela o javera te mislinen kaj tano previše sveto te šaj te spomninel pe. Ov mangela leskoro anav te džanen sarine! E Izraelcon sine len bari čest te oven sikavde taro Mojsej bašo Jehova hem bašo leskoro baro anav. Adava so vakergja lenge o Mojsej dengja len sila hem ohrabringja len, isto sar jekh sitno bršim so osvežinela i čar. Sar šaj amen da te sikava e javeren ko jekh asavko način?

9. Sar šaj te pomožina te slavinel pe e Jehovaskoro sveto anav?

⁹ Keda propovedinaja taro kher ko kher, ili svedočinaja ko prometna thana, šukar tano te koristina i Biblija te šaj sikavaja e manušenge e Devleskoro anav, Jehova. Osven adava, šaj te da len nešto taro amare publikacie, te sikava lenge but šuže videoklipija hem te sikava lenge amari internet-stranica koja so falinela e Jehova. Džikote siem ki buti, ki škola ili džikote patujnaja, isi amen prilika te kera lafi e javerencar bašo amaro manglo Dad hem te vakera lenge savo tano ov. Keda keraja nekasaja lafi baši leskiri but šuži namera bašo manuša hem i Phuv, pomožinaja lenge te dikhen e Jehova javere jakhencar. Adalea so vakeraja lenge o čačipe bašo amaro šukar Dad, amen učestvujnaja ko adava te slavinel pe leskoro sveto anav. Agjaar pomožinaja lenge te haljoven kaj sine lenge vakerde but hovajba bašo Devel. Adava so vakeraja e javerenge tari Biblija šaj te del len bari sila hem te osvežinel len (Isa. 65:13, 14).

10. Keda proučinaja i Biblija e interesentencar, soske nane dovolno te sikava len samo bašo adava so rodela o Devel hem bašo leskere pravedna merilija?

¹⁰ Keda proučinaja i Biblija e interesentencar, mangaja te pomožina lenge te džanen hem te koristinen e Jehovaskoro anav. Osven adava, mangaja te pomožina lenge te haljoven soj tano vklučimo ko adava anav. Dali ka uspejna ko akava ako sikavaja len samo bašo e Devleskere zakonija, merilija hem pravilija? Nekoj šaj šukar te pendžarel e Jehovaskere zakonija, pa čak hem but te ceninel len. Ama, dali ka šunel e Jehova adaleske so mangela le? Setin tut kaj i Eva džanela sine e Devleskoro zakoni, ama na sine la čačutno mangipe sprema o Devel. Isto slučaj sine e Adamea (1. Moj. 3:1-6). Sprema adava, nane dovolno te sikava e javeren samo bašo adava so rodela lendar o Devel hem bašo leskere pravedna merilija.

11. Sar šaj te pomožina e interesentenge te zamangen e Jehova džikote proučinaja leskere zakonija hem merilija?

¹¹ Adava so rodela amendar o Jehova hem  leskere merilija tane sekogaš bašo amaro šukaripe (Ps. 119:97, 111, 112). Ama, ako o interesentija na haljovena kaj o Jehova dengja o zakonija hem o merilija adaleske so mangela amen, šaj nane te dikhen agjaar ki lende. Adaleske, šaj te puča len: „So mislinea, soske o Devel rodela leskere sluge te keren akava? Ili, soske vakerela te na keren adava? So sikavela amenge akava baši leste?“ Ako pomožinaja e interesentenge te razmislinen bašo Jehova hem te ovel len iskreno cenenje bašo leskoro baro anav, najverojatno o čačipe ka khuvel lenge ko vilo. Agjaar ka zamangen na samo o zakonija nego e Devle da (Ps. 119:68). Adava ka pomožinel lenge te bajroven ki vera hem ka del len sila te izdržinen o phare ispitija kola so ka oven len (1. Kor. 3:12-15).

12. Sar ki jekh prilika o David dozvolingja leskoro vilo te ovel podelimo, hem save sine o posledice taro adava?

¹² Ko Psalm 86:11, o David molingja pe: „Pomožin mange celo vilea te darav taro tlo anav!“. Akaja tani but važno misla. Ko plo životo, o David dikhlja kobor lokhe o vilo šaj te ovel podelimo. Ki jekh prilika džikote sine ko krovi taro plo kher, dikhlja jekhe prandime džuvlja sar nangjola. Dali ko adava momenti e Davideskoro vilo sine celo? Ov džanela sine e Jehovaskoro zakoni: „Ma mang te ovel tli tle pašutneskiri romni“ (2. Moj. 20:17). Ama jasno tano kaj ov prodolžingja te dikhel e Vitsavea. I želba sprema late uli posilno tari želba te kerel i volja e Jehovaskiri. Iako but vreme manglja e Jehova hem hor poštujnela le sine, o David postapingja sprema pli sebično želba. Adaleske, ki adaja prilika postapingja pogrešno hem angja ladž e Jehovaskere anaveske. Osven adava, angja bare muke e manušenge so na sine kriva, maškar kolende so sine leskiri familija (2. Sam. 11:1-5, 14-17; 12:7-12).

13. Kotar džanaja kaj o David palem služinela sine e Jehovaske celo vilea?

¹³ Otkeda o Jehova ukoringja e Davide, ov kaingja pe hem palem ulo paše amal lea (2. Sam. 12:13; Ps. 51:2-4, 17). O David na bistergja i dukh hem o nevolje kola so sine posledica taro adava so dozvolingja leskoro vilo te ovel podelimo. Dali o Jehova pomožingja leske palem te ovel le celo vilo? Oja. Pokasno ko e Devleskoro lafi sine pišimo kaj e Davideskoro vilo sine „celosno e Jehovaja, leskere Devlea“ (1. Car. 11:4; 15:3).

14. So valjani te puča amen, hem soske?

¹⁴ E Davideskoro primer šaj but te ohrabrinel amen. Ama, leskoro pharo grevo tano  isto agjaar predupreduvanje amenge avdive. Bizi razlika dali akana sigende počmingjem te služina e Jehovaske ili beršencar više služinaja leske, valjani te puča amen: „Dali borinava man keda o Satana probinela te podelinel mlo vilo?“

15. Sar šaj i dar taro Devel te arakhel amen ako ikljona amenge provokativna slike ki televizija ili ko internet?

¹⁵ Na primer, so ka kere ako ki televizija ili ko internet ikljona slike so šaj te keren ki tute nemoralna misle? Šaj lokhe te vakere tuke kaj adava nane pornografija. Ama, dali šaj ko asavko način o Satana probinela te podelinel tlo vilo? (2. Kor. 2:11). Jekh asavki provokativno slika šaj te ovel sar jekh oštro tover kova so koristinela pe te šaj te pharavel pe jekh baro trupco kaš. Keda prvo puti khuvaja e toverea o trupco na odvojnela pe odma. Ama, otkeda o tover ka khuvel pohor ko trupco ko krajo ov ka odvojnel pe ko duj delija. Šaj li o slike so dikhaja len te oven sar adava tover? Adava so ko početok na dikhjola opasno šaj but sigate te podelinel nekaskoro vilo, a adava šaj te čhivel le te kerel grevo hem te čhinavel te ovel verno e Devleske. Adaleske ma dozvolin ništo so nane pristojno te khuvel ko tlo vilo. Trudin tut celo vilea te dara taro e Jehovaskoro anav!

16. Kola pučiba valjani te puča amen keda ka arakhljova ko iskušenie?

¹⁶ Osven provokativna slike, o Satana koristinela javera da bukja te šaj te čhivel amen te postapina pogrešno. Lokho tano te mislina amenge kaj akala bukja nane doborom lošna. Na primer, šaj te mislina: „Pa, bašo akava nane te ovav isklučimo. Znači nane doborom strašno“. Asavko razmislibe tano but pogrešno. Ka ovel pošukar te puča amen: „Dali o Satana koristinela akava iskušenie te šaj te podelinel mlo vilo?  Ako postapinava sprema mle pogrešna želbe, dali ka anav ladž e Jehovaskere anaveske? Dali akava ka kerel man popaše mle Devlea ili ka cidel man podur lestar?“ Razmislin bašo akala pučiba. Molin tut baši mudrost te šaj te odgovorine tuke iskreno, bizo te hovave tut (Jak. 1:5). Ako kerea akava agjaar čače ka zaštitine tut. Šaj te pomožinel tuke odlučno te sprotivstavine tut bašo iskušenie, isto sar o Isus, keda vakergja e Bengeske: „Cide tut, Satano!“ (Mat. 4:10).

17. Soske sa so keraja bašo Jehova tano džabe ako amaro vilo tano podelimo? Vaker primer.

¹⁷ Sa so keraja bašo Jehova tano džabe ako amaro vilo tano podelimo. Zamislin tuke jekh sportsko timi kote so o igračija na složinena pe jekh jekhea. Nesave mangena i slava samo peske, a javera na khelena sprema o pravilija, a trita nane len nisavo poštovanje sprema o treneri. Pharo kaj jekh asavko timi ka pobedinel ko nesavo natprevar. Tari javer strana, ako o igračija tane složna hem celo timi khelela sar jekh, pobare tane o šanse te pobedinen. Tlo vilo šaj te ovel sar akava uspešno timi, javere lafencar celo, ako tle misle, želbe hem čuvstvija tane ko sklad e Jehovaskere meriloncar. Ma bistre, o Satana mangela te podelinel tlo vilo. Ov na mangela tle misle, želbe hem čuvstvija te oven sprema e Devleskere merilija. Ama, te šaj o Jehova te prifatinel sa adava so kerea baši leste, mora te služine leske celo vilea (Mat. 22:36-38). Adaleske, nikogaš ma dozvolin o Satana te podelinel tlo vilo.

18. Sprema o lafija taro Mihej 4:5, so sian odlučno te kere?

¹⁸ Molin e Jehova isto sar o David: „Pomožin mange celo vilea te darav taro tlo anav!“ Trudin tut sa te silencar te živine sprema akala lafija. Sekova dive, sa tle odlukencar — bizi razlika dali bare ili tikne — ov odlučno te sikave kaj isi tut hor poštovanje sprema e Jehovaskoro sveto anav. Ako kerea adava, sar e Jehovaskoro svedoko, ka ane falba adale anaveske (Izr. 27:11). Sarine ka šaj te vakera adava so vakergja o proroko o Mihej: „Amen ka dža ko anav e Jehovaskoro, amaro Devel, ko sa o vreme, ki celo večnost“ (Mih. 4:5).