Dža ko teksto

Dža ki sodržina

Dali džanljan?

Dali džanljan?

Save danokija valjani sine te platinen o manuša ko e Isuseskoro vreme?

BERŠENCAR o Izraelcija dena sine pare te šaj te poddržinen o čačutno obožavibe. Ama, e Isuseske ko vreme o Evreija mora sine te platinen but danokija kola so kergje lengoro životo te ovel popharo.

Te šaj te poddržinel pe o sveto šatori a pokasno o hrami, sa o vozrasna Evreija valjani sine te platinen ekvaš sikel (duj drahme). Ko prvo veko, adava danok koristinela pe sine te šaj te den pe žrtve hem te održinel pe o hrami kova so gradingja le o Irod. Nesave Evreija pučle e Petare savo tano e Isuseskoro stavi baši akaja buti. Hari pokasno o Isus vakergja e Petareske kaj nane pogrešno te platinel pe adava danok. Ov čak vakergja leske kote te arakhel adaja parička kolaja so ka platinel adava danok (Mat. 17:24-27).

E Devleskoro narodo mora sine isto agjaar te platinel javer da danok kova so vikinela pe sine desetok (3. Moj. 27:30-32; 4. Moj. 18:26-28). Adava značinela sine kaj mora te den desetok taro sa so ka kheden sine taro pumare nive ili tari pumari zarabotka. O religiozna vodačija preterinena sine keda rodena sine taro narodo te platinel desetok bašo rastenija, pa čak bašo sitna čajra, sar so sine o „nane, kopar hem kim“. O Isus na vakergja kaj sine pogrešno te platinel pe desetok, ama vakergja kaj o način sar o knižnikija hem o fariseija primeninena sine akava zakoni sine licemerno (Mat. 23:23).

Ama, ko adava vreme o Evreija mora sine te platinen but javera da danokija e Rimjanenge kola so vladinena sine upri lende. Na primer, okolen so sine len phuv, mora sine te platinen o danok parencar ili proizvodencar. O manuša mora sine te platinen 20 dži ko 25 posto taro sa o proizvodija so dobinena len sine tari phuv. Isto agjaar, sekova Evrei valjani sine te platinel danok baši peske lično. O fariseija baš bašo akava danok pučle e Isuse dali valjani te platinel pe. Ov sikavgja amenge sar valjani te dikha ko platibe danok keda vakergja: „Iranen e cezareskoro e cezareske, a e Devleskoro e Devleske“ (Mat. 22:15-22).

Isto agjaar, mora sine te platinel pe carina baši roba koja so nakhela sine tari nesavi oblast. Akava danok khedela pe sine ko pristaništija, ko mostija, ko raskrsnice, ko porte tari jekh diz ili ko pazarija.

O danokija so valjani sine te platinen o manuša e rimsko vladake sine but phare. Sprema o rimsko istoričari o Tacit, džikote vladinela sine o rimsko imperatori o Tiberij, ko e Isuseskoro vreme, „i Sirija hem i Judeja, molinena sine te platinen pohari danok, soske sine lenge but pharo te platinen le“.

Adava so kergja popharo te platinen pe akala danokija sine o način sar khedena pe sine. Adava so nudinela sine najviše pare ki aukcija dobinela sine o pravo te khedel danok. Ama, ov posle lela sine javeren te kheden leske o danok hem sekova lendar mangela sine te zarabotinel poviše pare peske. Verojatno, e Zakheje sine le asavke manuša kola so khedena leske sine o danok (Luka 19:1, 2). Šaj te haljovel pe soske o manuša mrzinena sine okolen so khedena sine lendar danok.