1. Soske e Jehovaskere sluge ponekogaš osetinena pe korkori?

PONEKOGAŠ sarine amen osetinaja amen korkori. Nekastar akala čuvstvija nakhena sigate. Ama, nesave osetinena pe poviše vreme agjaar. Ponekogaš šaj te osetina amen korkori čak keda siem poviše manušencar. Šaj nekaske tano pharo te arakhel peske amala ko nevo sobranie. Javera kola soj paše but ple familijaja, osetinena pe korkori keda selinena pe dur lendar. Javerenge but falinela te oven zaedno ple manglencar so mule. Nesave hristijanja, a posebno okola soj neve ko čačipe, osetinena pe korkori keda tane otfrlime ili progonime taro ple familie so na služinena e Jehovaske ili taro amala so sine len angleder.

2. Bašo kola pučiba ka kera lafi?

² O Jehova džanela sa baši amende hem haljovela amen. Keda osetinaja amen korkori, o Jehova tano svesno bašo adava hem mangela te pomožinel amenge te ikljova ko krajo asavke čuvstvoncar. Sar pomožinela amenge o Jehova? Sar šaj te pomožina korkori amenge? Hem, sar šaj te pomožina e javerenge ko amaro sobranie so osetinena pe korkori? Te dikha o odgovorija ko akala pučiba.

3. Sar o Jehova sikavgja kaj grižinela pe e Ilijaske?

³ O Jehova iskreno interesinela pe bašo ple slugengoro šukaripe. Ov tano paše sekole jekhea amendar hem primetinela keda siem tažna ili keda siem obeshrabrime  (Ps. 145:18, 19). Te dikha sar o Jehova grižingja pe ple prorokoske e Ilijaske. Akava verno manuš živingja ko pharo vreme tari izraelsko istorija. Mokjna manuša taro Izrael kola so na mangle e Jehova, progoningje leskere slugen hem posebno mangle te mudaren e Ilija (1. Car. 19:1, 2). Isto agjaar, o Ilija mislingja kaj tano edinstveno proroko so služinela e Jehovaske (1. Car. 19:10). Hem, adava da šaj kergja le te osetinel pe panda poviše obeshrabrimo. O Devel odma kergja nešto te pomožinel e Ilijaske. O Jehova bičhalgja jekhe angele te uverinel ple proroko kaj ov nane korkori — sine panda javera Izraelcija kola so verno služinena e Jehovaske (1. Car. 19:5, 18).

4. Sar o stihija taro Marko 10:29, 30 sikavena kobor o Jehova grižinela pe adalenge so našavgje i poddrška tari pli familija ili amala?

⁴ O Jehova džanela kaj keda birinaja te služina leske, nesave amendar ka valjani te keren but žrtve. Jekh buti so našavaja šaj te ovel i poddrška tari familija hem taro amala so na služinena e Jehovaske. Adaleske so šaj sine sekirimo, o apostol Petar pučlja e Isuse: „Amen mukhlem sa hem gelem pali tute. So ka dobina bašo adava?“ (Mat. 19:27). O Isus ljubezno uveringja ple učenikon kaj ka dobinen jekh bari duhovno familija. (Čitin Marko 10:29, 30.) Hem o Jehova, amaro nebesno Dad, vetinela kaj ka pomožinel okolenge so mangena te služinen leske (Ps. 9:10). Dikh nesave praktična načinija sar šaj te dobine e Jehovaskiri pomoš keda osetinea tut osameno.

5. Soske tano šukar te razmisline bašo adava sar o Jehova pomožinela tuke?

⁵ Razmislin bašo adava sar o Jehova pomožinela tuke (Ps. 55:22). Akava ka pomožinel tuke te ovel tut ispravno stavi baši tli situacija. I phen Kerol, * koja so nane ko brako hem kolakiri familija nane ko čačipe, vakerela: „Keda razmislinava bašo adava sar o Jehova pomožingja mange te izdržinav ko pharo vreme, adava pomožinela man te dikhav kaj na sium korkori. Hem adava uverinela man kaj o Jehova sekogaš ka pomožinel mange“.

6. Sar šaj o stihija taro 1. Petrovo 5:9, 10 te ohrabrinen okolen so osetinena pe korkori?

 ⁶ Razmislin bašo adava sar o Jehova pomožinela e phralenge hem e phenjenge so osetinena pe korkori. (Čitin 1. Petrovo 5:9, 10.) O Hiroši, kova so but berša sine korkori ko čačipe, vakerela: „Ko sobranie, lokheste šaj te dikhe kaj sekole jekhe isi le problemija. Adava so džanaja kaj sarine amen daja amaro najšukar te služina e Jehovaske, šaj te ohrabrinel okolen maškar amende soj tane korkori ko čačipe“.

7. Sar pomožinela tuke i molitva?

⁷ Redovno molin tut, čitin i Biblija hem dža ko sostanokija. Mora te vakere e Jehovaske točno sar osetinea tut (1. Pet. 5:7). Te dikha o primer tari jekh terni phen, i Masiel. Keda odlučingja te služinel e Jehovaske, oj osetingja pe otfrlimi tari pli familija. Oj vakerela: „Keda osetinava man sine korkori, jekh taro najvažna bukja so pomožingje mange sine te molinav man e Jehovaske taro vilo. Ov sine mange čače Dad, hem sekova dive molinava man sine leske but puti ko dive hem vakerava leske sine sar osetinava man“.

8. Sar pomožinela tuke o čitibe i Biblija hem o razmislibe?

⁸ Redovno čitin e Devleskoro Lafi hem razmislin bašo konkretna izveštaija so istakninena e Jehovaskoro mangipe sprema tute. I Bjanka, jekh phen koja so trpinela sine negativna komentarija tari pli familija, objasninela: „But pomožinela mange adava keda čitinava hem keda razmislinava bašo bibliska izveštaija ili iskustvija taro e Jehovaskere sluge kolen so sine len slično situacija sar mli“. Nesave hristijanja pamtinena stihija soj tane but utešna, sar na primer Psalm 27:10 hem Isaija 41:10. O javera šunena audio snimke taro materijali proučibaske keda spreminena pe bašo sostanokija ili keda čitinena i Biblija. Adava pomožinela lenge te na osetinen pe doborom osamena.

9. Sar pomožinena tuke o sostanokija?

⁹ Trudin tut te dža redovno ko sostanokija. I programa ka ohrabrinel tut hem isto agjaar, pošukar ka zapoznajne e phralen hem e phenjen (Evr. 10:24, 25). I Masiel, soj spomnimi poangle, vakerela: „Iako sium sine but ladžutni, sium sine odlučno te džav ko sekova sostanok hem te komentirinav. Adava pomožingja mange te ovav paše e phralencar hem e phenjencar ko sobranie“.

10. Soske tano važno te ova amala e verna phralencar hem phenjencar taro sobranie?

¹⁰ Ov amal e verna phralencar hem phenjencar. Ov amal e manušencar taro sobranie so šaj te sikljove lendar. Ola šaj  te oven poterne tutar ili pophure ili te aven taro javera kulture. I Biblija vakerela amenge kaj i mudrost šaj te arakhel pe maškar o pophure (Jov 12:12). A o pophure da šaj te sikljon taro verna terne ko sobranie. O David sine but poterno taro Jonatan, ama adava na čhinavgja len te oven paše amala (1. Sam. 18:1). O David hem o Jonatan pomožingje jekh jekheske te služinen e Jehovaske ko but phare situacie (1. Sam. 23:16-18). I Irina, jekh phen koja soj tani korkori ko čačipe, vakerela: „Amare phralja hem phenja šaj čače te oven amenge amari duhovno familija. O Jehova šaj te koristinel len te pomožinen amenge keda amenge potrebno“.

11. So mora te kere te šaj te oven tut šukar amala?

¹¹ Šaj nane lokho te kere tuke neve amala, posebno ako ladžaja. I Ratna, jekh phen koja so prifatingja o čačipe iako sine la protivibe, priznajnela: „Mora sine te prifatinav adava kaj valjani mange pomoš hem poddrška tari mli duhovno familija“. Šaj te ovel pharo te vakere nekaske sar osetinea tut. Ama, ako kerea adava, tegani adaja ličnost ka ovel tuja paše. Tle amala mangena te ohrabrinen tut hem te poddržinen tut, ama tu valjani te vakere lenge sar šaj te keren adava.

12. Sar šaj i služba te pomožinel tuke te oven tut šukar amala?

¹² Jekh taro najšukar načinija te kere tuke amala tano te dža e phralencar hem e phenjencar ki služba. I Kerol, koja soj spomnimi poangle, vakerela: „Kergjum mange but šukar amala adalea so nakhljum vreme e phenjencar ki služba hem ko teokratska aktivnostija. O Jehova sa akala berša pomožingja mange preku akala amala. Sekogaš tano šukar keda o verna phralja hem phenja tane amare amala“. O Jehova koristinela asavke amalen te ohrabrinel tut keda sian obeshrabrimo, sar na primer keda osetinea tut korkori (Izr. 17:17).

13. Savi odgovornost isi sarinen ko sobranie?

¹³ Sarinen isi amen odgovornost te kera o sobranie than kote so isi mangipe hem mir hem kote so nikoj na osetinela pe otfrlimo (Jovan 13:35). Adava so keraja hem so vakeraja šaj but te ohrabrinel e javeren! Jekh phen vakerela: „Keda doznajngjum o čačipe, o sobranie ulo mli familija. Bizi lengiri poddrška našti sine te ovav e Jehovaskoro svedoko“. So šaj te kere te šaj te pomožine okolenge soj tane korkori ko čačipe te osetinen pe kaj tane delo taro sobranie?

14. So šaj te kere te šaj ovea amal e nevencar ko sobranie?

¹⁴ Ker tu o prvo čekori te ove amal adalencar soj neve. Šaj te počmina agjaar so ljubezno ka dodžakera e neven ko sobranie (Rim. 15:7). Ama, mangaja te kera nešto poviše taro adava samo te pozdravina len. Sar so nakhela o vreme, mangaja te ova lencar popaše amala. Adaleske, ov ljubezno hem sikav kaj čače grižinea tut e nevenge. Trudin tut te haljove save problemija isi len bizo te puče len pučiba so ka čhiven len ki nezgodno situacija. Nesavenge šaj tano pharo te vakeren sar osetinena pe, adaleske ma terin len te keren lafi bašo adava. Namesto adava, pomožin lenge te vakeren sar osetinena pe agjaar so ka postavine lenge taktična pučiba hem strplivo šun lengoro odgovor. Na primer, šaj te puče len sar zapoznajngje o čačipe.

15. Sar šaj o zrela hristijanja te pomožinen e javerenge ko sobranie?

¹⁵ Sarine ko sobranie duhovno ka napredujnen keda o zrela hristijanja, a posebno  o starešine, ka sikaven lenge interes. I Melisa, koja so sine vospitimi ko čačipe tari pli daj, vakerela: „But sium blagodarno e phralenge kola so sine sar mle dada, kola so nakhle mancar vreme hem grižingje pe mange. Sekogaš keda sine ma potreba te kerav lafi, sine nekoj so šaj sine te šunel man“. O Mauricio, jekh terno phral, osetingja pe tažno hem korkori keda o phral so proučinela sine lea ulo neaktivno. Ov vakerela: „O starešine sikavgje kaj grižinena pe mange hem adava but pomožingja mange. Redovno kerena sine mancar lafi. Ola džana sine mancar zaedno ki služba, vakerena mange sine duhovna misle taro plo lično proučibe i Biblija, hem družinaja amen sine ko slobodno vreme zaedno“. I Melisa hem o Mauricio počmingje te služinen e Jehovaske ki polnovremeno služba.

16-17. Ko kola praktična načinija šaj te pomožina e javerenge?

¹⁶ Pomožin ko praktična načinija (Gal. 6:10). O Leo, kova so služinela sar misioneri ki jekh phuv dur tari pli familija, vakerela: „Često adava so valjani tuke tano jekh tikni ljubezno postapka ko pravo vreme. Setinava man ko jekh dive keda kergjum sobrakjajka mle vrdaja. Keda resljum khere, sium sine but voznemirimo. Ama, tegani jekh bračno pari kaningja ma ki peste ko jekh hajbe. Na setinava man točno so halem, ama setinava man kaj ola ljubezno šungje man. Ko krajo osetingjum man but pošukar!“

¹⁷ Amen uživinaja ko teokratska nastanija, sar soj o kongresija, adaleske so šaj te družina amen e javerencar hem te kera lafi baši programa. Sepak i Kerol, koja soj spomnimi poangle, vakerela: „Posebno osetinava man korkori ko kongresija, iako okolu mande isi but phralja hem phenja. Često ola bešena zaedno ple familijaja, adaleske keda dikhava len osetinava man osameno“. E javerenge pharo tano te džan ko kongresija prvo puti otkeda mulo lengoro bračno partneri. Dali džanea nekas so isi le asavke predizvikija? Soske na kaninea le keda isi nesavo teokratsko nastan te bešel zaedno tle familijaja?

18. Sar šaj te primenina o stihija taro 2. Korinkjanite 6:11-13 keda sikavaja gostoprimlivost?

¹⁸ Nakhaven zaedno vreme. Trudin tut te nakhave vreme različno phralencar hem phenjencar, a posebno okolencar so osetinena  pe korkori. Amen mangaja te „širina amare vile“ posebno sprema lende. (Čitin 2. Korinkjanite 6:11-13.) I Melisa, koja soj spomnimi poangle, setinela pe: „Sekogaš siem sine but bahtale keda o phralja hem o phenja kaninena amen sine te družina amen zaedno lencar khere ki lende ili negde zaedno te patujna“. Dali isi nekoj ko tlo sobranie so šaj te sikave leske gostoprimlivost?

19. Ko kola situacie šaj posebno ka valjani te nakhava vreme amare phralencar hem phenjencar?

¹⁹ Ko nesave situacie amare phralja hem phenja posebno ka ceninen ako nakhavaja vreme lencar. Keda slavinena pe praznikija tari hovavni religija, nesavenge šaj pharo tano so našti te oven pumare familiencar. Javerenge šaj tano pharo ko nesave posebna dive taro berš, sar na primer, o dive keda mulo nekoj kas so mangle. Ako nudinaja asavke phralenge hem phenjenge te nakhava lencar vreme, amen sikavaja kaj čače grižinaja amen lenge (Fil. 2:20).

20. Sar šaj e Isuseskere lafija taro Matej 12:48-50 te pomožinen amenge keda osetinaja amen korkori?

²⁰ Isi but pričine soske jekh hristijani ponekogaš šaj te osetinel pe korkori. Ama, na valjani nikogaš te bistra kaj o Jehova tano svesno bašo asavke čuvstvija. Ov često koristinela amare phralen hem phenjen te šaj te grižinel pe amenge. (Čitin Matej 12:48-50.) Amen sikavaja kaj siem blagodarna bašo sobranie keda trudinaja amen te pomožina amare phralenge hem phenjenge. Bizi razlika sar ponekogaš osetinaja amen, nikogaš na siem korkori soske o Jehova sekogaš tano amencar!