1. So kergja o Jehova sekole jekheske amendar?

O JEHOVA vikingja sekole jekhe amendar ki peste (Jovan 6:44). Razmislin so značinela akava: Džikote o Jehova ispitinela sine milijarde manušen ko sveto, ov dikhlja nešto skapoceno ki tute. Dikhlja iskreno srce so šaj te mangel le (1. Let. 28:9). O Jehova džanela tut, haljovela tut hem mangela tut. Akava but ohrabrinela amen!

2. Sar o Isus pomožinela amenge te haljova kobor but o Jehova grižinela pe sekole jekheske amendar?

² O Jehova but grižinela pe tuke hem isto agjaar grižinela pe sa tle duhovna phralenge hem phenjenge. Te šaj te pomožinel amenge te haljova akava, o Isus sporedingja e Jehova jekhe pastirea. Ako taro šel bakhre, jekh bakhro našavgjola, so ka kerel o pastiri? Ov ka „mukhel e enjavardešuenja bakhren ki planina hem ka džal te rodel okole so našavdilo“. Keda o pastiri ka arakhel e bakhre ov nane te holjanel leske so našavdilo, namesto adava ka ovel bahtalo. So sikljovaja taro akava? Sekova jekh bakhro tano važno e Jehovaske. O Isus vakergja: „Mo Dad kova soj ko nebo na mangela te merel ni jekh taro akala tikne“ (Mat. 18:12-14).

3. So ka dikha ki akaja statija?

³ Amen sigurno nikogaš na bi mangaja te obeshrabrina bilo kas taro amare phralja ili phenja. Sar šaj te na spotaknina e javeren? Hem so šaj te kera ako nekoj dukhavela amen? Ki akaja statija ka odgovorina ko akala pučiba. Ama najangle, te dikha koj tane „akala tikne“ kolenge so kerela pe lafi ko Matej 18 poglavje.

4. Koj tane „akala tikne“?

⁴ „Akala tikne“ tane e Isuseskere učenikija tari sekoja vozrast. Bizi razlika kobor berš isi len, sarine ola tane „sar tikne čhave“ adaleske so mangena te sikljon taro Isus (Mat. 18:3). Iako avena taro različna thana hem kulture hem različno dikhena ko bukja, sarinen isi len vera ko Hristos hem ov but mangela len (Mat. 18:6; Jovan 1:12).

5. Sar osetinela pe o Jehova keda nekoj ka spotakninel ili dukhavel nekas taro leskoro narodo?

⁵ Sa „akala tikne“ tane skapocena e Jehovaske. Te šaj te haljova leskere čuvstvija, te razmislina bašo adava save čuvstvija isi amen sprema o čhave. Ola tane amenge but važna. Mangaja te zaštitina len soske nane silna, iskusna hem mudra sar o vozrasna. Ustvari, keda dikhaja sar nekoj povredinela e javeren, adava na svidžinela pe amenge. Ama posebno siem holjame keda dikhaja sar nekoj povredinela tikne čhaven. Isto agjaar, o Jehova mangela te zaštitinel amen hem čak holjanela keda nekoj mangela te spotakninel ili te dukhavel nekas taro leskoro narodo (Isa. 63:9; Mar. 9:42).

6. Sprema 1. Korinkjanite 1:26-29, sar dikhela o sveto ko e Isuseskere učenikija?

⁶ Ko savo javer način e Isuseskere učenikija tane sar „tikne“? E svetoske avdive tane važna o barvale, o poznata manuša hem okola so isi len baro avtoriteti. Ama obično maškar e Isuseskere učenikija nane asavke manuša. Adaleske o sveto mislinela kaj nane važna hem dikhela len sar „tikne“. (Čitin 1. Korinkjanite 1:26-29.) Ama o Jehova na dikhela ki lende agjaar.

7. Sar mangela o Jehova te dikha ko amare phralja hem phenja?

⁷ O Jehova mangela sa ple slugen bizi razlika dali služinena leske beršencar ili tane neve ko čačipe. Sarine ola tane važna e Jehovaske, adaleske valjani te oven amenge da važna. Amen valjani „te manga sa e phralen“, na samo nesaven lendar (1. Pet. 2:17). Valjani te da sa amendar te šaj te zaštitina len hem te grižina amen lenge. Ako halilem kaj dukhavgjem ili vredžingjem nekas, na valjani te ponašina amen sar ka phene ništo na slučingja pe, hem te mislina amenge kaj tane but osetliva hem kaj mora te bistren adava so ulo. Soske šaj nekoj te vredžinel pe? Nesave phralja hem phenja osetinena pe potele e javerendar soske barile ko pojaver okolnostija. A javera soj tane neve ko čačipe panda na halile kaj mora te prostinen e javerenge keda ka grešinen lenge. Bizi razlika koja tani i pričina, valjani te trudina amen te ikera o mir. Isto agjaar, ako nekoj sigate vredžinela pe, valjani te haljovel kaj mora te trudinel pe te na ovel doborom osetlivo. Ako kerela agjaar ka ovel bahtalo hem ka ovel ko mir e javerencar.

8. Savo stavi vlijajngja upro e Isuseskere učenikija?

⁸ Soske o Isus kergja lafi bašo „akala tikne“? Leskere učenikija pučle le: „Koj čače tano najbaro ko Carstvo soj ko nebo?“ (Mat. 18:1). Bute Evreenge ko adava vreme o avtoriteti hem o anav sine but važno. Jekh istražuvači vakerela: „E manušenge taro adava vreme najvažno buti ko životo sine te dobinen čest e javerendar, te oven poznata hem o javera te dikhen šukar ki lende“.

9. So valjani sine te keren e Isuseskere učenikija?

⁹ O Isus džanlja kaj but Evreija mangena sine te oven považna hem pošukar taro javera. Adaleske, leskere učenikija valjani sine but te trudinen pe te čhinaven te razmislinen agjaar. O Isus vakergja lenge: „Okova soj najbaro maškar tumende neka  ovel sar najtikno, a okova so vodinela neka ovel sar okova so služinela“ (Luka 22:26). Amen ponašinaja amen sar najtikne keda dikhaja e javeren sar pobare amendar (Fil. 2:3). So poviše trudinaja amen te razmislina agjaar doborom pohari ka spotaknina e javeren.

10. Kova sovet taro Pavle valjani te primenina?

¹⁰ Sa amare phralja hem phenja tane pošukar ko nešto amendar. Adava lokhe šaj te dikha le keda koncentririnaja amen ko lengere šukar osobine. Valjani te primenina o sovet kova so o apostol Pavle dengja le e phralenge taro Korint: „So kerela tut pošukar taro javer, hem soj adava so isi tut a na primingjan le? A ako primingjan le soske falinea tut sar te phene na primingjan le?“ (1. Kor. 4:7). Adaleske nikogaš na bi mangaja o javera te falinen amen ili te dikhen ki amende sar pobare. Na primer, jekh phral kova so ikerela but šukar govorija, ili jekh phen kola so isi la but bibliska kursija, valjani sekogaš te del i falba e Jehovaske bašo adava so šaj te kerel.

11. So manglja o Isus te sikavel amen e primerea bašo cari hem leskoro robo?

¹¹ Kratko otkeda predupredingja ple sledbenikon ma te spotakninen e javeren, o Isus vakergja lenge jekh primer bašo jekh cari hem leskoro robo. O cari prostingja baro dugo e roboske kova so ov nikogaš našti sine te iranel le, pokasno adava isto robo na manglja te prostinel but potikno dugo javere roboske. Ko krajo o cari frdingja ko zatvor akale robo so na sine milostivo. So sikljovaja taro akava? O Isus vakergja: „Isto agjaar ka postapinel tumencar mlo Dad soj ko nebo ako sekova jekh tumendar na prostinela ple phraleske taro vilo“ (Mat. 18:21-35).

12. Savi šteta keraja e javerenge ako na mangaja te prostina?

¹² Adava so kergja o robo na angja šteta samo leske, nego e javerenge da. Prvo, bizi nisavi žal „frdingja e javere robo ko zatvor džikote na irangja leske o dugo“. Dujto, voznemiringja e javere robon kola so dikhle adava. O Isus vakergja: „Keda o javera robija dikhle so slučingja pe, but razočaringje pe“. Slično, amare postapke vlijajnena upro javera. So šaj te slučinel pe ako nekoj na ponašinela pe amencar šukar hem amen na mangaja te prostina leske? Prvo, ka dukhava le adalea so nane te manga te prostina leske hem ka sikava leske kaj na mangaja le. Dujto, ka čhiva e javeren taro sobranie ki nezgodno situacija keda ka primetinen kaj na siem ko mir adale phralea ili phenjaja.

13. So sikljovea taro iskustvo jekhe pionerkakoro?

¹³ Keda prostinaja amare phralenge hem phenjenge, na samo so amen osetinaja amen pošukar nego o javera da. Jekh pionerka koja so vikinela pe Kristal * osetingja pe baš agjaar keda jekh phen taro sobranie povredingja la. Oj phenela: „Vakerela sine mange doborom phare lafija, sar ka phene khuvela man sine čhurikaja. Na mangava sine ni te džav laja ki služba. Počmingjum te našavav mli revnost hem mlo bahtalipe ki služba“. I Kristal mislinela sine kaj isi la pravo te ovel holjami. Ama oj na ačhili holjami e phenjake hem na koncentriringja pe ki peste hem ko ple čuvstvija. Oj ponizno primeningja o biblisko sovet so arakhljola ki statija „Prostin taro vilo“ ki Stražarsko kula taro 15 oktomvri 1999 berš. * Oj prostingja ple phenjake. I Kristal vakerela: „Akana haljovava kaj sarine amen but trudinaja amen te kera promene hem kaj o Jehova spremno  prostinela amenge sekova dive. Osetinava man sar te phene baro pharipe pelo mandar taro pikje. Akana palem sium bahtali“.

14. Sprema Matej 18:21, 22 solea mora sine te borinel pe o Petar hem so sikljovea taro e Isuseskoro odgovor?

¹⁴ Džanaja kaj valjani te prostina, soske adava tano ispravno, ama šaj te ovel amenge pharo te kera adava. Ponekogaš o apostol Petar da šaj osetingja pe agjaar. (Čitin Matej 18:21, 22.) So šaj te pomožinel amen? Prvo, razmislin bašo adava kobor but o Jehova prostinela tuke (Mat. 18:32, 33). Amen na zaslužinaja te prostinel amenge, ama ov spremno kerela adava (Ps. 103:8-10). Isto agjaar, siem „dužna te manga amen jekh jekhea“. Adaleske, nane amen izbor dali ka prostina ili na, amen siem dužna te prostina amare phralenge hem phenjenge (1. Jov. 4:11). Dujto, razmislin so slučinela pe keda prostinaja: Šaj te pomožina okoleske so grešingja amenge, ka arakha o jekhipe ko sobranie, ka zaštitina amaro amalipe e Jehovaja hem ka cida o pharipe taro amare pikje (2. Kor. 2:7; Kol. 3:14). Ko krajo, molin tut e Jehovaske, soske ov rodela amendar te prostina. Ma mukh o Satana te ruminel tlo šukar amalipe e phralencar hem e phenjencar (Ef. 4:26, 27). Valjani amenge e Jehovaskiri pomoš te šaj te ikera o mir ko sobranie.

15. Sprema Kološanite 3:13 so mora te kera keda nesavo phral ili phen ka dukhavel amen?

¹⁵ So valjani te kere ako jekh phral ili phen na ponašingja pe tuja šukar? De tutar sa te šaj te ikere o mir. Vaker e Jehovaske ki molitva sar osetinea tut. Molin le te pomožinel okoleske so povredingja tut hem te pomožinel tuke te dikhe o šukar osobine so isi le — osobine kola so o Jehova mangela ki leste (Luka 6:28). Ako našti te bistre so kergja tuke to phral, razmislin sar šaj ko  najšukar način te kere lea lafi. Sekogaš tano pošukar te razmislina kaj o phral na manglja namerno te povredinel amen (Mat. 5:23, 24; 1. Kor. 13:7). Keda kerea lea lafi ma mislin kaj isi le lošna namere. So ako na mangela te smirinel pe tuja? Ponadari da ov strplivo lea. Ma otkažin tut taro tlo phral. (Čitin Kološanite 3:13.) A soj najvažno, ma ačhov lea holjamo soske adava šaj te ruminel tlo amalipe e Jehovaja. Nikogaš ma mukh nešto te spotakninel tut. Keda keraja agjaar, tegani sikavaja e Jehovaske kaj mangaja le najviše taro sa (Ps. 119:165).

16. Savi odgovornost isi sekole jekhe amendar?

¹⁶ But siem blagodarna so šaj te služina e Jehovaske amare phralencar hem phenjencar sar „jekh stado“ telo „jekh pastiri“ (Jovan 10:16). Ko lil Organizirani da ja vršime Jehovinata volja ki 165 strana pišinela: „Adaleske so uživinaja ko jekhipe, sarine amen siem odgovorna te arakha adava jekhipe“. Adaleske valjani te „sikljova te dikha ko amare phralja hem phenja sar o Jehova so dikhela“. E Jehovaske sarine amen siem skapocena „tikne“. Dali tu da dikhea agjaar te phralen hem te phenjen? O Jehova dikhela hem ceninela sa so kerea te šaj te pomožine lenge hem te grižine tut lenge (Mat. 10:42).

17. So siem odlučna te kera?

¹⁷ Amen mangaja amare phralen hem phenjen. Adaleske odlučna siem ma te čhiva bar sopkibaske ili nesavi prečka anglo phral (Rim. 14:13). Amen dikhaja amare phralen hem phenjen sar pobare amendar hem mangaja te prostina lenge taro vilo. Ma te mukha te ova spotaknime taro javera. Namesto adava, te birina te kera o bukja so anena mir hem te izgradina jekh jekhe (Rim. 14:19).