Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 26

Ačhov spremno bašo e Jehovaskoro dive

Ačhov spremno bašo e Jehovaskoro dive

E Jehovaskoro dive ka avel sar čor so avela ki rat (1. SOL. 5:2)

GILI 143 Budna, spremno te adžikera

BAŠO SO KA KERA LAFI a

1. So mora te kera te šaj te preživina e Jehovaskoro dive?

 KEDA i Biblija kerela lafi bašo „e Jehovaskoro dive“, ustvari kerela lafi bašo vreme keda o Jehova ka sudinel ple dušmanen hem ka spasinel ple narodo. Ko purano vreme, o Jehova ponekogaš angja osude (Isa. 13:1, 6; Ezek. 13:5; Sof. 1:8). Ko amaro vreme, „e Jehovaskoro dive“ ka počminel keda ka ovel napadimo o Baro Vavilon hem ka završinel e vojnaja Armagedon. Te šaj te preživina adava „dive“, valjani te spremina amen panda akana. Ama o Isus na vakergja samo te spremina amen baši „bari nevolja“, nego isto agjaar te ačhova spremna (Mat. 24:21; Luka 12:40).

2. Soske šaj te ovel amenge korisno o lil 1. Solunjanja?

2 Ko plo prvo pismo dži ko Solunjanja, o apostol Pavle koristingja nekobor sporedbe te šaj te pomožinel e hristijanenge te ačhoven spremna bašo e Jehovaskoro baro dive baši osuda. O Pavle džanlja kaj e Jehovaskoro dive nane te avel ko leskoro vreme (2. Sol. 2:1-3). Sepak, ov pottikningja ple phralen te oven spremna bašo adava dive sar te phene ka avel tajsa. Amen da valjani te primenina akava sovet. Akana te dikha sar objasningja o sledna bukja: 1) Sar e Jehovaskoro dive ka avel, 2) koj nane te preživinel adava dive hem 3) sar šaj te spremina amen te šaj te preživina.

SAR KA AVEL E JEHOVASKORO DIVE?

Keda o Pavle pišingja plo pismo dži ko Solunjanja, ov koristingja sporedbe kolendar so šaj te sikljova (Dikh ko pasus 3)

3. Ki koja smisla e Jehovaskoro dive ka avel sar čor so avela ki rat? (Dikh hem i slika.)

3 „Sar čor so avela ki rat“ (1. Sol. 5:2). Akaja tani i prvo taro trin sporedbe so opišinela sar ka avel e Jehovaskoro dive. O čora često čorena ki sig hem rakjate keda o manuša na očekujnena len. E Jehovaskoro dive isto agjaar ka avel taro jekh puti, hem but manuša nane te očekujnen adava. Čak o čačutne hristijanja šaj te oven iznenadime kobor sigate slučinena pe nesave bukja. Ama različno taro lošna, o čačutne hristijanja nane te oven uništime.

4. Ko savo način e Jehovaskoro dive tano sar dukha so astarena jekhe khamne džuvlja?

4 Sar dukha so astarena e khamne džuvlja (1. Sol. 5:3). Jekh khamni džuvli našti točno te džanel keda ka astaren la o dukha. Ama, oj tani sigurno kaj ka astaren la. Verojatno adala dukha ka počminen taro jekh puti, ka oven but bare hem nane te čhinaven. Slično, amen na džanaja točno o dive hem o saati keda e Jehovaskoro dive ka počminel. Sepak, sigurna siem kaj ka avel hem kaj e Devleskiri osuda upro lošna manuša ka ovel taro jekh puti hem ola ka našti te našen.

5. Ki koja smisla i bari nevolja tani sar keda phravgjola o sabaj?

5 Sar so phravgjola o sabaj. O Pavle ki pli trito sporedba kergja palem lafi bašo čora so čorena rakjate. Ama akava puti o Pavle verojatno sporedinela e Jehovaskoro dive sar keda phravgjola o sabaj (1. Sol. 5:4). O čora so čorena rakjate šaj nane te primetinen kobor sigate nakhela o vreme. Adaleske, o svetlo e neve diveskoro šaj te iznenadinel len hem te otkrinel len. Slično, i bari nevolja ka otkrinel okolen so, isto sar o čora, ačhovena ki temnica adalea so ponadari da kerena bukja kola so sikavena kaj na poštujnena e Devle. Ama, amen šaj te ova spremna agjaar so nane te kera bukja kolencar so ka sikava kaj na poštujnaja e Devle hem ka roda „sekova šukaripe, pravednost hem čačipe“ (Ef. 5:8-12). Ponadari o Pavle koristinela duj slična sporedbe kolencar so opišinela okolen so nane te preživinen.

KOJ NANE TE PREŽIVINEL E JEHOVASKORO DIVE?

6. Ki savi smisla but manuša sovena? (1. Solunjanja 5:6, 7).

6 Okola so sovena. (Čitin 1. Solunjanja 5:6, 7.) O Pavle sporedingja okolen so nane te preživinen e Jehovaskoro dive manušencar so sovena. Ola nane svesna so slučinela pe okolu lende ili kobor sigate nakhela o vreme. Adaleske ola na džanena keda slučinela pe nešto važno hem našti te keren ništo bašo adava. Avdive, but manuša sovena ko duhovno pogled (Rim. 11:8). Len na interesinena o znakija so sikavena kaj živinaja ko posledna dive hem kaj i bari nevolja tani paše. Nesave važna nastanija so slučinena pe ko sveto šaj vazdena nekas taro duhovno sojbe hem pottikninena len te sikaven hari interes bašo šukar haberi. Sepak, but džene lendar palem zasovena namesto te ačhoven džangavde. Čak nesave so verujnena kaj ka avel o krajo mislinena kaj adava dive tano but dur (2. Pet. 3:3, 4). Ama sar avaja popaše ko krajo, ovela sa považno te ova poslušna ko sovet te ačhova džangavde.

7. Sar okola so ka oven uništime taro Devel tane sar mate manuša?

7 „Okola so makjona“. O Pavle sporedingja e manušen so ka oven uništime taro Devel pijanicencar. O mate manuša našti sigate te reagirinen hem anena pogrešna odluke. Slično, o lošna manuša na reagirinena pozitivno ko e Devleskere predupreduvanja. Ola birinena drumo so ingarela len ko uništuvanje. Ama e hristijanenge tano vakerdo te oven nerna te šaj jasno te razmislinen (1. Sol. 5:6). Jekh biblisko izučuvači vakerela so značinela te ovel nekoj nerno: „Ov tano smirimo, na vazdela panika hem jasno razmislinela te šaj te anel šukar odluke“. Soske valjani te ačhova smirime hem jasno te razmislina? Te šaj te na mešina amen ki politika ili ko problemija so isi ko sveto. Kobor popaše tano e Jehovaskoro dive, doborom pobaro pritisok ka ovel amen te mešina amen ko akala bukja. Sepak, na valjani te sekirina amen bašo adava sar ka postapina soske e Devleskoro duho šaj te pomožinel amen te ačhova smirime, jasno te razmislina hem te ana mudra odluke (Luka 12:11, 12).

SAR ŠAJ TE SPREMINA AMEN BAŠO E JEHOVASKORO DIVE?

Džikote but manuša na dikhena seriozno ko e Jehovaskoro dive, amen ačhovaja spremna agjaar so phiravaja o oklop e verakoro hem e mangipaskoro hem o šlemi baši nadež (Dikh o pasusija 8, 12)

8. Sprema 1. Solunjanja 5:8, kola osobine ka pomožinen amenge te ačhova džangavde hem te ova trezvena? (Dikh hem i slika.)

8 „Čhiven tumenge o oklop... hem o šlemi“. O Pavle sporedinela amen vojnikoncar kola soj spremna hem uravde borbake. (Čitin 1. Solunjanja 5:8.) Taro jekh vojniko očekujnela pe ko sekova vreme te ovel spremno keda isi vojna. Slično tano amencar da. Keda phiravaja o oklop e verakoro hem e mangipaskoro hem o šlemi baši nadež tegani amen siem spremna bašo e Jehovaskoro dive. Akala osobine šaj but te pomožinen amenge.

9. Sar amari vera zaštitinela amen?

9 O oklop zaštitinela e vojnikoskoro vilo, a i vera hem o mangipe zaštitinena amaro simbolično vilo. Akala osobine ka pomožinen amen ponadari da te služina e Devleske hem te dža palo Isus. I vera uverinela amen kaj o Jehova ka nagradinel amen adaleske so rodaja le celo amare vilea (Evr. 11:6). Akava ka pottikninel amen te ačhova verna amare Vodačeske, e Isuseske, čak ako valjani te istrajna ko nesavo pharipa. Keda razmislinaja bašo iskustvija taro phralja hem phenja kola so ačhile verna iako sine len progonstvo ili finansiska problemija, adava šaj te bajrarel amari vera te šaj amen da te izdržina keda ka ovel amen pharipa. Isto agjaar ako džaja palo primer okolengoro so poednostavingje pumaro životo hem čhivgje o Carstvo ko prvo than, adava ka pomožinel amenge da te na čhiva o materijalna bukja ko prvo than. b

10. Sar o mangipe sprema o Devel hem o manuša pomožinela amen te istrajna?

10 O mangipe da tano važno te šaj te ačhova džangavde hem trezvena (Mat. 22:37-39). O mangipe sprema o Devel pomožinela amen te istrajna ko propovedibe iako šaj ka oven amen problemija (2. Tim. 1:7, 8). Isto agjaar, adaleske so mangaja e manušen so na služinena e Jehovaske amen ponadari da propovedinaja hem obrabotinaja amaro podračje, čak svedočinaja preku telefoni hem pismija. Amen ponadari da nadinaja amen kaj jekh dive o manuša ka meninen pe hem ka počminen te keren adava soj ispravno (Ezek. 18:27, 28).

11. Sar pomožinela amen o mangipe sprema amare phralja hem phenja? (1. Solunjanja 5:11).

11 Amen isto agjaar mangaja amare phralen hem phenjen. Sikavaja asavko mangipe agjaar so ohrabrinaja amen maškar amende hem izgradinaja jekh jekhe. (Čitin 1. Solunjanja 5:11.) Isto sar so o vojnikija zaštitinena pe keda tane jekh uzo jekh ki borba, agjaar amen ohrabrinaja amen jekh jekhea. Džangjola pe, jekh vojniko šaj bizo te mangel te povredinel ple amale džikote tane ki borba, ama ov nikogaš nane te kerel adava namerno. Slično, amen nane nikogaš namerno te povredina amare phralen hem phenjen ili te irana bašo lošnipe lošnipaja (1. Sol. 5:13, 15). Amaro mangipe isto agjaar sikavaja le agjaar so poštujnaja e phralen kola so predvodinena ko sobranie (1. Sol. 5:12). Keda o Pavle pišingja akava pismo, o sobranie ko Solun sine nevo soske postojnela sine pohari taro jekh berš. O imenujme phralja verojatno na sine iskusna hem šaj grešinena sine. Sepak, ola zaslužinena sine o javera te poštujnen len. Avdive, sar so avela popaše i bari nevolja šaj ka zavisina taro vodstvo e starešinengoro panda poviše taro akana. Šaj nane te ova ko kontakt e phralencar taro glavno sedište ili e podružnicaja. Adaleske važno tano panda avdive te sikljova te manga hem te poštujna amare starešinen. Bizi razlika so ka ovel, te ova trezvena hem ma te koncentririna amen ko lengere maane nego ko adava kaj o Jehova preku o Hristos vodinela akale verna manušen.

12. Sar amari nadež zaštitinela amare misle?

12 Isto sar o šlemi so zaštitinela e vojnikoskoro šero, agjaar amari nadež bašo spasenie zaštitinela amare misle. I silno nadež pomožinela amenge te haljova kaj adava so nudinela amenge o sveto na vredinela ništo (Fil. 3:8). Amari nadež pomožinela amenge te ačhova smirime hem stabilna. O Volis hem i Lorinda, so služinena ki Afrika, osetingje baš akava ki pli koža. Bašo samo trin kurke e soldujendar mulo jekh roditeli. Adaleske so sine pandemija KOVID-19 ola našti sine te džan khere te šaj te oven pumare familiencar. O Volis pišingja: „I nadež ko voskresenie pomožinela mange te razmislinav bašo adava save ka oven o prvo dive keda ka voskresninen ko nevo sveto, a na bašo adava save sine ko posledna dive taro akava sveto. Akaja nadež smirinela man keda mange but pharo“.

13. So šaj te kera te šaj te dobina sveti duh?

13 „Ma sprečinen e Devleskoro duho te vlijajnel upri tumende“ (1. Sol. 5:19). O Pavle vakergja kaj o sveti duh vlijajnela upri amende. Ako na sprečinaja te vlijajnel upri amende tegani ka ova revna, but ka manga te kera adava soj ispravno hem ka ovel amen sila te služina e Jehovaske (Rim. 12:11). So šaj te kera te šaj te dobina o sveti duh? Šaj te molina amen bašo adava, te proučina e Devleskoro Lafi hem te ova vklučime ko aktivnostija tari organizacija koja soj vodimi taro leskoro duho. Adava ka pomožinel amenge te razvina o „osobine so avena taro sveti duh“ (Gal. 5:22, 23).

Puč tut: Dali mle postapke sikavena kaj mangava ponadari da te dobinav e Devleskoro duho? (Dikh o pasus 14)

14. So mora te izbegina ako mangaja ponadari da te dobina e Devleskoro duho? (Dikh hem i slika.)

14 Otkeda ka del amen plo sveti duh, amen mora te pazina te na sprečina e Devleskoro duho te vlijajnel upri amende. O Devel dela plo sveti duh samo okolenge so isi len čista misle hem postapke. Ov nane te del amen plo sveti duh ako na cidaja amendar o rumime misle hem postapinaja sprema lende (1. Sol. 4:7, 8). Te šaj ponadari da te dobina o sveti duh mora te šuna o biblisko sovet: „Ma potceninen o proroštvija“ (1. Sol. 5:20). Ko akava stiho e lafea „proroštvija“ mislinela pe ko porake so dela amen o Jehova preku plo duho. Ki lende tane vklučime o porake bašo e Jehovaskoro dive hem bašo vreme koleste so amen živinaja. Amen na mislinaja kaj o Armagedon nane te avel ko amaro vreme. Namesto adava sikavaja kaj ka avel sigate hem ikeraja le ki godi agjaar so siem zafatime bukjencar kolencar so ugodinaja e Devleske sekova dive (2. Pet. 3:11, 12).

„ISPITINEN SA“

15. Sar šaj te izbegina te ova hovavde taro pogrešna informacie ili tari demonsko propaganda? (1. Solunjanja 5:21).

15 Panda hari e Devleskere protivnikija ki nesavi smisla ka vakeren: „Mir hem sigurnost“ (1. Sol. 5:3). I demonsko propaganda ka širinel pe ko celo sveto hem ka hovavel buten (Otk. 16:13, 14). A sar tano amencar? Ako ispitinaja sa, nane te ova hovavde. (Čitin 1. Solunjanja 5:21.) O grčko lafi soj prevedimo sar „ispitinen“, koristinela pe sine te šaj te opišinel pe o način sar o manuša proverinena sine dali nesave metalija, sar soj zlato hem srebro, tane has. Amen da valjani te ispitina ili te proverina adava so šunaja ili so čitinaja te šaj te dikha dali tano točno. Akava sine važno te keren o phralja taro Solun hem tano but považno amen te kera soske i bari nevolja tani paše. Namesto te verujna ko sa so vakerena o javera, amen koristinaja amari godi te šaj te sporedina adava so čitinaja ili adava so šunaja adalea so vakerela i Biblija hem e Jehovaskiri organizacija. Ako keraja agjaar nane te ova hovavde tari nisavi demonsko propaganda (Izr. 14:15; 1. Tim. 4:1).

16. Savi sigurno nadež isi amen hem so siem pottiknime te kera?

16 Sar grupa, e Devleskoro narodo ka preživinel i bari nevolja. Ama sar poedincija na džanaja so ka ovel amencar tajsa (Jak. 4:14). Sepak, bizi razlika dali ka preživina i bari nevolja ili ka mera angleder te avel, ako ačhilem verna ka dobina večno životo. O pomazanikija ka oven zaedno e Hristosea ko nebo. A o javera bakhre ka oven ko raj ki phuv. Adaleske te koncentririna amen ki amari but šuži nadež hem te ačhova spremna bašo e Jehovaskoro dive.

GILI 150 O Jehova tano amaro Spasiteli

a Ko 1. Solunjanja 5-to poglavje, arakhljona sporedbe kolendar so ka sikljova nešto bašo e Jehovaskoro dive so ka avel. Soj tano adava dive hem sar ka avel? Koj ka preživinel? Koj nane te preživinel? Sar šaj te spremina amen bašo adava dive? Ki akaja statija ka dikha so pišingja o Pavle hem ka odgovorina ko akala pučiba.

b Dikh i rubrika „Tie se stavile na raspolaganje“.