1-2. Slično sar o Lot, save predizvikija isi e hristijanen avdive?

 KEDA dikhaja kobor but rumindile o manuša avdive osetinaja amen isto sar o pravedno Lot. Leske sine but pharo bašo bezobrazno ponašibe e lošno manušengoro, soske ov džanlja kaj amaro nebesno Dad mrzinela asavko ponašibe (2. Pet. 2:7, 8). Adaleske so hor poštujnela sine hem mangela sine e Devle, ov mrzinela sine o nemoralno ponašibe e manušengoro so sine okolu leste. Amen da avdive živinaja maškar o manuša kola so but hari ili hič na poštujnena e Jehovaskere merilija. Sepak, amen šaj te ačhova moralno čista ako ponadari da bajraraja amaro mangipe sprema o Devel hem isi amen ispravno dar lestar (Izr. 14:2).

² Te šaj te kera adava, o Jehova ohrabrinela amen preku o lil Izreki. Sa e hristijanen, bizi razlika dali murša ili džuvlja, terne ili phure, šaj te ovel len korist taro mudra sovetija so arakhljona ko akava lil.

3. Sprema Izreki 17:3, koja tani jekh pričina soske valjani te zaštitina amaro vilo? (Dikh hem i slika.)

³ Jekh but važno pričina soske valjani te zaštitina amaro simbolično vilo tani adaleske so o Jehova ispitinela le. Adava značinela kaj o Jehova dikhela ki amende adava so našti te dikhen o javera, ov džanela save čače siem andral. (Čitin Izreki 17:3.) Ov ka mangel amen ako pheraja amari godi leskere mudra sovetencar kola so dena životo (Jovan 4:14). Agjaar nane te mukha ni hari than ki amari godi bašo hovajba so širinela len o Satana hem akava sveto, hem upri amende nane te vlijajnen o stavija e lošna manušengere (1. Jov. 5:18, 19). Keda ovaja popaše e Jehovaja, amaro mangipe hem poštovanje sprema leste bajrola. Nane ni te avel amenge ki godi te grešina adaleske so na mangaja te povredina amare Dade. Keda ka ova ko iskušenie te postapina pogrešno,  prvo buti so ka avel amenge ki godi tani te puča amen: „Sar šaj te grešinav nekaske kova so doborom but mangela man?“ (1. Jov. 4:9, 10).

4. Sar i dar taro Jehova zaštitingja jekhe phenja te na perel ko iskušenie?

⁴ Jekh phen tari Hrvatska koja so vikinela pe Marta hem kola so sine la iskušenie te kerel nemoral pišinela: „Sine mange pharo ispravno te razmislinav hem te borinav man protiv i želba te kerav nešto pogrešno, ama i dar taro Jehova zaštitingja man“. b Sar i dar taro Jehova pomožingja lake te na kerel nešto pogrešno? I Marta vakergja kaj pomožingja lake adava so but razmislingja bašo posledice so ka oven la ako kerela nemoral. Amen da šaj te kera o isto hem agjaar ka izbegina i najlošno posledica so šaj te ovel amen — te povredina e Jehova hem te našava i prilika te obožavina le ki celi večnost (1. Moj. 6:5, 6).

5. So šaj te sikljove taro e Leoskoro iskustvo?

⁵ Keda daraja taro Jehova, nane te družina amen okolencar so kerena lošna bukja. O Leo taro Kongo halilo kobor tano točno akava. Palo štar berš otkeda krstingja pe, ov počmingja te družinel pe lošno društvoja. Mislingja peske kaj sa džikote ov na kerela nešto lošno na grešinela e Jehovaske. Ama but sigate leskoro društvo angja le dži ko adava but te piel alkohol hem te kerel nemoral. Tegani počmingja te razmislinel bašo adava so sikavgje le leskere roditelija hem kobor sine radosno džikote služinela sine e Jehovaske. Adava pomožingja le te osvestinel pe. Hem adaleske prifatingja i pomoš taro starešine te šaj te iranel pe ko Jehova. Avdive, ov radosno služinela sar starešina hem specijalno pioneri.

6. Bašo kola duj simbolična džuvlja ka kera lafi?

 ⁶ Te dikha o 9-to poglavje taro Izreki kote so pišinela baši mudrost hem glupavost, osobine kola soj tane pretstavime duje simbolična džuvlencar. (Sporedin Rimjanja 5:14; Galatjanja 4:24.) Džikote razgledinaja akala stihija na valjani te bistra kaj e Satanaskoro sveto non-stop mislinela bašo nemoral hem baši pornografija (Ef. 4:19). Adaleske but tano važno ponadari da te ovel amen dar taro Devel hem te cida amen taro lošnipe (Izr. 16:6). Adava so ka dikha o 9-to poglavje ka pomožinel sarinenge amenge, bizi razlika dali siem murša ili džuvlja. Ki akaja sporedba o solduj džuvlja kaninena okolen so nane iskusna, okolen so nane razumna. Sekoja jekh lendar sar ka phene vakerela: „Ava ki mande te ha maro“ (Izr. 9:1, 5, 6, 13, 16, 17). Ama so ka ovel okolencar soj kanime, zavisinela taro adava kaskiri pokana ka prifatinen.

7. Sprema Izreki 9:13-18, so slučinela pe okolencar so prifatinena i pokana e glupavo džuvljakiri? (Dikh hem i slika.)

⁷ Te dikha i pokana e glupavo džuvljakiri. (Čitin Izreki 9:13-18.) Oj bizi ladž kaninela okolen so nane iskusna hem vakerela „aven ki mande te han, te pien“. So slučinela pe lencar? „Lakere gostija tane hor ko grobo“. Šaj setinea tut kaj ko javera da thana ko Izreki tane spomnime slična lafija. Ko adala stihija siem predupredime te cida amen tari „bludnica“ hem „nemoralno džuvli“. Athe pišinela: „Lakoro kher batinela ko meribe“ (Izr. 2:11-19). Ko Izreki 5:3-10 isi predupreduvanje baši jekh javer „bludnica“ kolakere so „pre hulena ko meribe“.

8. Savi odluka mora te ana?

⁸ Okola so šunena i pokana e glupavo džuvljakiri mora te odlučinen dali ka prifatinen la ili ka odbinen la. Šaj amen da ka arakhljova ki slično situacija. So ka kera ako siem ko iskušenie te kera nemoral ili te dikha pornografija?

9-10. Kola tane nesave pričine soske valjani te naša taro nemoralna postapke?

⁹ Isi but šukar pričine soske valjani te cida amen taro nemoralna postapke. I „glupavo džuvli“ vakerela: „O čordikane pajna tane gudle“. Soj tane o „čordikane pajna“? I Biblija sporedinela o seksualna odnosija maškar o rom hem i romni e svežo pajnea (Izr. 5:15-18). Jekh murš hem džuvli kola soj zakonski ko brako šaj te uživinen ko seksualna odnosija maškar pumende. Ama porazlično tano e „čordikane pajnencar“. Ola  šaj te pretstavinen o seksualno nemoral soj tano zabranimo. Akava but puti slučinela pe garavindor, isto sar jekh čor kova so but puti čorela garavindor. O „čordikane pajna“ šaj posebno te oven gudle okolenge so kergje nemoral hem mislinena kaj nikoj na dikhlja len. Ama ola korkori pes hovavena soske o Jehova dikhela sa. Na postojnela ništo soj tano pokjerko taro adava te našava e Jehovaskoro odobruvanje. Akava sikavela amenge kaj ko „čordikane pajna“ nane nisavo „gudlipe“ (1. Kor. 6:9, 10). Ama adava nane sa.

¹⁰ O seksualno nemoral šaj te anel ladž, te kerel te mislina kaj na vredinaja, nekoj te ačhol khamni ili te ruminel familie. Jasno dikhela pe kaj tano mudro te odbina i pokana e glupavo džuvljakiri. Okola so kerena nemoral, osven so šaj te meren ko duhovno pogled, but džene lendar astarena nasvalipe kolestar so šaj doslovno te meren (Izr. 7:23, 26). Adaleske o 18-to stiho taro 9-to poglavje završinela e lafencar: „Lakere gostija tane hor ko grobo“. Tegani soske but džene prifatinena lakiri primamlivo pokana koja so ingarela dži ki propast? (Izr. 9:13-18).

11. Soske o dikhibe pornografija tano but opasno?

¹¹ Jekh zamka tani i pornografija. Nesave mislinena kaj te dikhel pe pornografija nane štetno, ama ustvari oj tani štetno. Oj kerela te na ovel amen šukar mislenje baši amende hem te počmina te dikha e javeren ko neispravno način hem kerela te ova zavisna. O nemoralna slike isi len baro vlijanie soske but tano pharo te ikalen pe tari godi. A soj panda postrašno i pornografija na tiknjarela amare pogrešna želbe, nego panda poviše bajrarela len (Kol. 3:5; Jak. 1:14, 15). Znači but džene so dikhena pornografija ko krajo kerena nemoral.

12. Sar sikavaja kaj pazinaja amen taro slike kola so šaj seksualno te vozbudinen amen?

¹² So valjani sar hristijanja te kera ako ikljola amenge pornografsko slika ko amare elektronska uredija? Valjani odma te cida amare jakhja latar! Ka ovel amenge polokho te kera adava ako na bistraja kaj na postojnela ništo poskapoceno taro amaro amalipe e Jehovaja. Ama, čak o slike kolenge so mislinela pe kaj nane pornografska šaj seksualno te vozbudinen amen. Soske valjani asavke da slike te izbegina te dikha? Adaleske so na mangaja te kera ni o najtikno čekori so ka čhivel amen te kera preljuba ko amaro vilo (Mat. 5:28, 29). O Dejvid, jekh starešina taro Tajland, vakerela: „Pučava man, čak ako o slike nane pornografska, dali o Jehova ka radujnel pe ako prodolžinava te dikhav len? Keda razmislinava agjaar adava pomožinela man te postapinav mudro“.

13. So ka pomožinel amenge te postapina mudro?

¹³ I ispravno dar pomožinela amenge te postapina mudro hem te na kera nešto kolea so ka povredina e Jehova. I dar taro Devel tani „početok“ ili temeli baši mudrost (Izr. 9:10). Akava šaj te dikha le ko početok taro 9-to poglavje taro lil Izreki, kote so i „čačutni mudrost“ tani sporedimi e dujto džuvljaja.

14. Baši savi pokana pišinela ko Izreki 9:1-6?

¹⁴ Čitin Izreki 9:1-6. Akate čitinaja baši jekh pokana koja so avela taro Jehova. Ov tano amaro Stvoriteli hem lestar avela i čačutni mudrost (Izr. 2:6; Rim. 16:27). Ko akava delo tari sporedba čitinaja bašo jekh baro kher kole so isi le efta stubija. Akava šukar sikavela kaj o Jehova tano darežlivo hem priminela sarinen kola so  mangena te primeninen leskiri mudrost ko pumaro životo.

15. So mangela o Devel te kera?

¹⁵ O Jehova tano darežlivo hem dela amen but šukar bukja. Akala osobine dikhena pe ki „čačutni mudrost“ koja so ko početok taro 9-to poglavje taro lil Izreki tani pretstavimi džuvljaja. Ko akala stihija vakerela pe kaj akaja džuvli kaningja gostija ki peste soske spremingja jekh bari sofra kolate so sine šukar spremimo mas hem but šuži mol (Izr. 9:2). Palo adava sprema o 4-to hem o 5-to stiho oj [i čačutni mudrost] vakerela okoleske so nane razumno: „Ava hem ha mlo maro“. Soske valjani te prifatina i pokana akale džuvljakiri? O Jehova mangela leskere čhave te oven mudra hem zaštitime. Ov na mangela te kera greške, palo adava te perel amenge žal hem tegani te sikljova nešto bašo životo. Adaleske „ov dela mudrost okolenge soj pravedna“ (Izr. 2:7). Keda isi amen ispravno dar taro Jehova, tegani ka manga te kera leskiri volja. Amen šunaja leskoro sovet hem spremna siem te primenina le (Jak. 1:25).

16. Sar i dar taro Devel pomožingja jekhe phraleske te anel mudro odluka hem savo sine o rezultati?

¹⁶ Te dikha sar i dar taro Devel pomožingja jekhe phraleske so vikinela pe Alen te anel mudro odluka. Akava phral kova soj starešina hem nastavniko vakerela: „But nastavnikija dikhena sine ko pornografska filmija sar način te sikljoven nešto poviše bašo seks“. Ama o Alen džanlja kaj akava nane točno. Ov vakergja: „Adaleske so darava sine taro Devel, me odlučno odbingjum te dikhav adala filmija hem objasningjum mle kolegenge soske na mangava te dikhav asavke filmija“. Ov primeningja o sovet tari „čačutni mudrost“ te „phirel ko drumo e haljojbaskoro“ (Izr. 9:6). Nesave nastavnikija sine doborom vooduševime taro leskoro stavi so akana proučinena i Biblija hem džana ko sostanokija.

17-18. Save blagoslovija isi okolen so prifatinena i pokana tari čačutni mudrost hem ko so šaj te nadinen pe? (Dikh hem i slika.)

¹⁷ O Jehova koristinela i sporedba e duje džuvlencar te šaj te sikavel amenge sar šaj te ovel amen šuži idnina. Okolenge so prifatinena i pokana e „glupavo džuvljakiri“, najvažno lenge te uživinen ko „gudlipe“ taro garavdo zadovolstvo. Ama lengoro uživibe tano samo momentalno, a ni hari na mislinena so ka slučinel pe lencar ki idnina. Lengere postapke ingarena len „hor ko grobo“ (Izr. 9:13, 17, 18).

¹⁸ Okola so prifatinena i pokana tari  „čačutni mudrost“ ka ovel len pojaver idnina. Lakere gostija uživinena ko baro duhovno hajbe hem pijbe kova soj tano but šukar spremimo (Isa. 65:13). Preku o proroko o Isaija, o Jehova vakerela: „Šunen man šukar hem han šukar hajbe hem tumari duša neka uživinel ko najšužo hajbe“ (Isa. 55:1, 2). Amen sikljovaja te manga adava so o Jehova mangela hem te mrzina ov so mrzinela (Ps. 97:10). Hem radosna siem so šaj te kanina e javeren da te sikljoven tari „čačutni mudrost“. Amen siem sar o sluginke kola so vikinena taro najučo than tari diz: „Koj tano neiskusno neka avel akari“. Amen hem okola so prifatinena akaja pokana nane te ovel amen korist samo akana, nego isto agjaar ka ovel amen prilika te živina večno džikote „phiraja ko drumo e haljojbaskoro“ (Izr. 9:3, 4, 6).

19. Sprema Propovednik 12:13, 14, ko so valjani te ova odlučna? (Dikh hem i ramka „ Sar koristinela amenge i dar taro Devel“.)

¹⁹ Čitin Propovednik 12:13, 14. I dar taro Devel ponadari da neka arakhel amare vile hem neka pomožinel amen ko akala posledna lošna dive te ačhova čista ko moralno hem duhovno pogled. Adaja ispravno dar ka pottikninel amen ponadari da te kanina so poviše manušen te roden i „čačutni mudrost“ hem te ovel len korist latar.