1. Sprema 1. Petareskoro 5:2, savi važno zadača isi e starešinen?

 E STAREŠINENGE tani doverimi i odgovornost te grižinen pe bašo e Jehovaskere skapocena bakhre hem ola celosno posvetinena pe ki pli zadača. Akala phralja but ceninena i čest so šaj te služinen pumare phralenge hem phenjenge hem but trudinena pe te oven pastirija kola so grižinena pe e bakhrenge. (Erem. 23:4; čitin 1. Petareskoro 5:2.) But siem blagodarna so isi amen asavke phralja ko sobranie.

2. Save predizvikija šaj te ovel nesave starešinen?

² Džikote grižinena pe bašo pumare zadače, e starešinen isi len but predizvikija. Na primer, ko sobranie isi len but buti. O Toni, jekh starešina taro SAD halilo kaj valjani te ovel poskromno keda kerela pe lafi bašo adava dali te prifatinel jekh zadača ili na. Ov vakerela: „Keda počmingja i pandemija KOVID-19, sa poviše hem poviše sium sine zafatimo e organiziribaja o sostanokija hem i služba. Ama bizi razlika kobor buti kerava sine, sekogaš sine panda buti so valjani sine te završinel pe. Palo nesavo vreme sium sine doborom zafatimo so na sine man dovolno vreme te čitinav i Biblija, te proučinav hem te molinav man“. Jekhe starešina taro Kosovo, so vikinela pe Ilir, sine le javer predizvik. Keda sine ko jekh than kote so sine vojna, leske sine pharo te ovel poslušno ko upatstvija so avena tari organizacija. Ov vakerela: „Keda i podružnica dengja man zadača te pomožinav e phralenge hem e phenjenge taro jekh opasno than valjangja mange hrabrost. Darandiljum hem o upatstvija so dobingjum len na sine mange logična“. Jekhe misionereske tari Azija, so vikinela pe Tim, sine pharo te ikerel pe ko sa o bukja so valjani sine te kerel sekova dive. Ov vakerela: „Ponekogaš sium sine psihičko hem emocionalno iscrpimo“. So šaj te pomožinel e starešinenge soj tane ki slično situacija?

3. So šaj sarine amen te sikljova taro primer e Gedeoneskoro?

 ³ O starešine šaj te sikljoven taro sudija o Gedeon (Evr. 6:12; 11:32). Ov zaštitingja e Devleskere narodo hem grižingja pe lenge sar pastiri (Sud. 2:16; 1. Let. 17:6). Slično sar o Gedeon, e starešinen isi len odgovornost te grižinen pe e Devleskere narodoske ko but pharo vreme (Apo. 20:28; 2. Tim. 3:1). O starešine šaj but te sikljoven tari e Gedeoneskiri skromnost, poniznost, poslušnost hem istrajnost. Isto agjaar, e Gedeoneskoro primer ka pomožinel okolenge so na služinena sar starešine te ceninen poviše e starešinen hem te poddržinen len (Evr. 13:17).

4. Sar o Gedeon sikavgja kaj tano skromno hem ponizno?

⁴ O Gedeon sine skromno hem ponizno manuš. b Keda jekh angeli vakergja leske kaj o Jehova biringja le te spasinel e Izraelcon taro Madijamcija, ov ponizno vakergja: „Mli familija tani i najslabo taro Manasija, a me sium o najtikno me dadeske ko kher“ (Sud. 6:15). Ov na osetingja pe sposobno baši adaja zadača, ama o Jehova džanlja kaj šaj te kerel adava. Adaleske so pomožingja leske o Jehova, o Gedeon sine uspešno ki pli zadača.

5. Keda šaj te ovel pharo jekhe starešinaske te ačhol skromno hem ponizno?

⁵ O starešine dena pestar sa te oven skromna hem ponizna ko sa so kerena (Mih. 6:8; Apo. 20:18, 19). Ola na vazdena pe pumare zadačencar ili adalea kobor tane sposobna, a tari javer strana na mislinena kaj na vredinena adaleske so kergje nesave greške. Bilo sar, ponekogaš tano pharo jekhe starešinaske te ovel skromno hem ponizno. Na primer, šaj prifatingja but zadače hem palo adava na sine leske lokho te završinel len. Ili šaj te ovel leske pharo te ačhol skromno hem ponizno keda nekoj falinela le ili kritikujnela le bašo način sar završinela pli zadača. So šaj te sikljoven o starešine taro Gedeon te šaj ispravno te postapinen ko asavke situacie?

6. So šaj o starešine te sikljoven taro Gedeon baši skromnost? (Dikh hem i slika.)

⁶ Rode pomoš. O skromno manuš tano svesno bašo ple granice. O Gedeon sine skromno agjaar so spremno rodingja pomoš javerendar (Sud. 6:27, 35; 7:24). O mudra starešine džana  palo leskoro primer. O Toni, kova so sine spomnimo angleder, vakerela: „Prifatinava sine poviše zadače taro adava so šaj sine te kerav adaleske so mle sikavgje man agjaar. Odlučingjum ki Familijarno rat te kera lafi baši skromnost hem pučljum mle romnja so mislinela baši mande, dali me sium skromno. Isto agjaar dikhljum ki amari internet-stranica jw.org o videoklipi e naslovea Osposobuvaj gi drugite i doveruvaj im odgovornosti po primerot na Isus. O Toni počmingja te delinel i buti so sine le. Savo sine o rezultati? Ov vakerela: „Hem završinena pe o bukja ko sobranie hem isi man poviše vreme te odvojnav baši mli duhovnost“.

7. Sar šaj o starešine te oven sar o Gedeon ako nekoj kritikujnela len? (Jakov 3:13).

⁷ Ma holjan ako nekoj kritikujnela tut. Javer ispit e starešinenge šaj te ovel keda nekoj kritikujnela len. Ko akava da pogled, o Gedeon tano šukar primer. Adava so sine svesno kaj le da sine le maane pomožingja leske te ačhovel smirimo keda o manuša taro Efrem kritikujngje le (Sud. 8:1-3). O Gedeon na irangja holjaja. Ov sikavgja kaj tano ponizno agjaar so šungja len džikote žalinena pe sine hem palo adava taktično smiringja i situacija so šaj sine te kerel bare problemija. O mudra starešine džana palo e Gedeoneskoro primer agjaar so vnimatelno šunena hem ljubezno odgovorinena ako nekoj kritikujnela len. (Čitin Jakov 3:13.) Agjaar arakhena o mir ko sobranie.

8. Sar valjani te reagirinen o imenujme phralja keda dobinena pofalba? Vaker primer.

⁸ De i falba e Jehovaske. Keda o javera pofalingje e Gedeone adaleske so pobedingja e Madijamcon, ov dengja i falba e Jehovaske (Sud. 8:22, 23). Sar šaj o imenujme phralja te džan palo e Gedeoneskoro primer? Ola valjani te den i falba e Jehovaske bašo adava so kerena (1. Kor. 4:6, 7). Na primer, keda nekoj pofalinela jekhe starešina bašo leskere govorija ov šaj te vakerel kaj o misle tane taro e Devleskoro Lafi hem kaj sarine amen dobinaja obuka tari e Jehovaskiri organizacija. Ponekogaš ka ovel šukar o starešine te razmislinen dali pumare govorencar privlečinena poviše vnimanie ki peste namesto ko Jehova. Te dikha o primer taro jekh starešina so vikinela pe Timotej. Keda ulo starešina o Timotej uživinela sine te ikerel govorija. Ov vakerela: „Ko govorija koristinava sine bare uvodija hem komplicirana primerija. Adaleske but puti o javera pofalinena man sine. Ama adava kergja i publika te koncentririnel pe ki mande namesto ki Biblija ili ko Jehova“. O Timotej halilo kaj valjani te meninel o način sar ikerela ple govorija te šaj te na privlečinel više doborom vnimanie ki peste (Izr. 27:21). Savo sine o rezultati? Ov objasninela: „Različna phralja hem phenja vakergje mange sar mle govorija pomožingje lenge te ikljoven ko krajo pumare problemencar, te istrajnen ko nevolje ili te oven popaše e Jehovaja. But poviše radujnava man keda šunava akala lafija nego keda pofalinena man sine lično“.

9. Sar sine ispitimi e Gedeoneskiri poslušnost hem hrabrost? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

⁹ Otkeda e Gedeoneske sine dendi i zadača te ovel sudija leskiri poslušnost hem hrabrost sine čhivde ko ispit. Sine leske dendi jekh but phari zadača, te uništinel ple dadeskoro žrtveniko so sine kerdo bašo Vaal (Sud. 6:25, 26). Pokasno, otkeda khedingja e vojska o Jehova duj puti vakergja leske te tiknjarel o broj e vojskakoro (Sud. 7:2-7). Palo adava ov vakergja leske te napadinel e madijamsko vojska ki ekvaš i rat (Sud. 7:9-11).

10. Sar šaj jekhe starešinaskiri poslušnost te ovel ispitimi?

 ¹⁰ O starešine valjani isto agjaar te oven poslušna (Jak. 3:17). Jekh poslušno starešina primeninela adava so vakerela i Biblija hem sledinela o upatstvija tari e Devleskiri organizacija. Ako kerela agjaar ov dela šukar primer e javerenge. Sepak leskiri poslušnost šaj te ovel ispitimi. Na primer, šaj dobinela but upatstvija ili nesave lendar sigate meninena pe hem adava šaj te kerel leske pharo te ikerel pe ki lende. A ko nesave slučaija šaj čak te pučel pe: „Dali akala upatstvija čače tane mudra ili praktična?“ Ili šaj te ovel zamolimo te kerel jekh zadača baši koja so šaj te ovel phanlo. Sar šaj ko asavke situacie o starešine te oven poslušna sar o Gedeon?

11. So šaj te pomožinel e starešinenge te oven poslušna?

¹¹ Vnimatelno šun o upatstvija hem iker tut ki lende. O Devel vakergja e Gedeoneske sar te uništinel ple dadeskoro žrtveniko, kote te gradinel nevo žrtveniko e Jehovaske hem savo životno te del sar žrtva. O Gedeon na sumningja pe ko upatstvija, namesto adava ov kergja baš agjaar sar so vakergja leske o Jehova. Avdive o starešine dobinena upatstvija tari e Jehovaskiri organizacija preku pismija, izvestuvanja hem javera upatstvija so pomožinena amen te arakha amaro sastipe hem te ova paše e Jehovaja. Amen mangaja e starešinen soske ola verno sledinena o teokratska upatstvija hem adava tano korisno e celo sobranieske (Ps. 119:112).

12. Sar šaj o starešine te primeninen o lafija taro Evreija 13:17, ako isi nesave promene ko upatstvija?

¹² Ov spremno te prilagodine tut. Ma bistre kaj o Jehova vakergja e Gedeoneske te bičhalel skoro sa ple vojnikon khere (Sud. 7:8). Ov šaj sine te mislinel peske: „Dali akaja promena čače sine potrebno? Sar ka uspejna?“ Bizi razlika so mislingja o Gedeon ov sine poslušno. O starešine avdive džana palo e Gedeoneskoro primer adalea so prilagodinena pe keda isi promene ko upatstvija. (Čitin Evreija 13:17.) Na primer, ko 2014 berš o Vodečko telo kergja promena ko način sar te finansirinel pe o gradibe e dvoranengoro hem e kongresno salengoro (2. Kor. 8:12-14). Angleder, i organizacija dela sine zaem e sobranienge te šaj te gradinen dvorana hem ola valjani sine te iranen adala pare. Ama akana i organizacija odlučingja o sobranija taro celo sveto te den o prilogija ko jekh than. Agjaar, šaj te gradinen pe teokratska objektija segde kote so isi potreba bizo te iranen zaem, čak ko thana kote so dela pe tikno prilog. Keda o Hoze doznajngja baši akaja promena ov sumningja pe ko akala upatstvija hem mislingja peske: „Agjaar nijekh dvorana nane te ovel gradimi. Akava našti te funkcionirinel ko akava delo taro sveto“. So pomožingja e Hozeske te poddržinel o upatstvija? Ov vakerela: „O lafija taro Izreki 3:5, 6 setinkergje man kaj valjani te ovel man doverba ko Jehova. Ko krajo  o blagoslovija sine but bare!“ Akava phral isto agjaar vakerela kaj akana gradinena pe poviše dvorane hem kaj o neve upatstvija koristinena sarinenge soske o prilogija taro pobarvale phuvja šaj te koristinen pe ko počorole phuvja.

13. a) Ko so sine uverimo o Gedeon? b) Sar šaj o starešine te oven sar o Gedeon? (Dikh hem i slika.)

¹³ Hrabro ker e Jehovaskiri volja. O Gedeon ačhilo poslušno e Jehovaske iako darala sine hem leskiri zadača sine opasno (Sud. 9:17). Otkeda o Jehova nekobor puti sikavgja leske kaj ka ovel lea, o Gedeon sine celosno uverimo kaj o Devel ka pomožinel leske te zaštitinel leskere narodo. O starešine so živinena ko thana kote so amare aktivnostija tane zabranime džana palo e Gedeoneskoro primer. Ola hrabro predvodinena ko sostanokija hem ki služba iako tane svesna kaj šaj te oven phanle, te ovel len problemija e policijaja, te našaven pumari buti ili te oven marde. c Ki bari nevolja e starešinenge ka valjanel hrabrost te šunen o upatstvija so ka dobinen len bizi razlika kobor ka ovel opasno adava. Na primer, šaj ka dobina upatstvija bašo adava sar te propovedina o haberi baši osuda hem so valjani te kera te šaj te preživina o napad taro Gog taro Magog (Ezek. 38:18; Otk. 16:21).

14. Sar e Gedeoneskiri istrajnost sine ispitimi?

¹⁴ E Gedeoneskiri zadača sar sudija sine naporno. Keda o Madijamcija našle rakjate tari borba, o Gedeon gelo pali lende hem mora sine te nakhel tari jezraelsko dolina dži ki reka Jordan, a adava drumo sine pherdo grmuškencar (Sud. 7:22). Dali o Gedeon reslja dži ko Jordan hem otkažingja pe? Na. Iako sine umorna, ov hem o 300 murša nakhle i reka hem prodolžingje te džan pali lende. Ko krajo resle e Madijamcon hem pobedingje len (Sud. 8:4-12).

15. Soske ponekogaš nesave starešinaske šaj te ovel pharo te istrajnel?

¹⁵ Adaleske so e starešinen isi len odgovornost te grižinen pe e sobranieske hem  pumare familienge, ponekogaš nesavo starešina šaj te osetinel pe emocionalno ili fizičko iscrpimo. Sar šaj ko asavke situacie o starešine te džan palo e Gedeoneskoro primer?

16-17. So pomožingja e Gedeoneske te istrajnel, hem ko so šaj te oven uverime o starešine? (Isaija 40:28-31). (Dikh hem i slika.)

¹⁶ Neka ovel tut doverba kaj o Jehova ka del tut sila. E Gedeone sine le doverba kaj o Jehova ka del le sila, hem o Jehova kergja adava (Sud. 6:14, 34). Jekh puti, o Gedeon hem leskere manuša prastandile palo duj Madijamska carija džikote ola verojatno prastana sine kamilencar (Sud. 8:12, 21). Ama o Devel pomožingja e Izraelconge te astaren len hem te pobedinen ki adaja borba. E starešinen da šaj te ovel len doverba ko Jehova kova so nikogaš na umorinela pe. Ov ka del len sila keda ka valjanel lenge. (Čitin Isaija 40:28-31.)

¹⁷ Te dikha o primer e phraleskoro Metju kova soj ko Odbor bašo kontakt maškar o doktorija hem o pacientija. So pomožingja leske te istrajnel? O Metju vakerela: „Ki mli koža osetingjum o lafija taro Filipjanja 4:13. But puti keda osetinava man sine umorno hem iscrpimo, dušatar molinava sine e Jehova te del man i sila so valjani mange te šaj te pomožinav mle phralenge. Ko asavke momentija osetingjum sar e Jehovaskoro duho dela man sila hem pomožinela mange te istrajnav“. Isto sar o Gedeon, amare starešine dena pestar sa te šaj te grižinen pe bašo e Jehovaskere skapocena bakhre iako adava nane sekogaš lokho. Džangjola pe, ola valjani te oven skromna hem te haljoven kaj našti sekogaš te keren sa o bukja so mangena te keren. Ama šaj te ovel len doverba kaj o Jehova ka šunel lengiri molitva baši pomoš hem ka del len sila te istrajnen (Ps. 116:1; Fil. 2:13).

18. Sar so dikhlem ki akaja statija, sar šaj o starešine te džan palo e Gedeoneskoro primer?

¹⁸ O starešine šaj but te sikljoven taro Gedeon. Ola valjani te oven skromna hem ponizna keda odlučinena kobor buti ka prifatinen hem isto agjaar keda o javera pofalinena len ili kritikujnena len. Sar avela sa popaše o krajo akale svetoskoro ola mora te oven poslušna hem hrabra. Isto agjaar, valjani te ovel len doverba kaj bizi razlika taro so nakhena, o Jehova šaj te del len sila. Amen ceninaja akale bukjarne pastiren hem but poštujnaja len (Fil. 2:29).