1-2. So ka dikha ki akaja statija?

AVDIVE isi amen poviše dokazija taro bilo keda angleder kaj živinaja ko krajo taro posledna dive akale svetoskere. Panda hari o Jehova hem o Isus Hristos ka uništinen sa o vlade kola so protivinena pe e Carstvoske. Ama, angleder te slučinel pe adava, o severno hem o južno cari ponadari da ka borinen pe jekh jekhea hem protiv e Devleskoro narodo.

² Ki akaja statija ka dikha o proroštvo soj pišimo ko Daniel 11:40 — 12:1. Ka dikha koj tano o severno cari avdive, hem soske šaj te ačhova smirime hem te ovel amen doverba kaj, bizi razlika so ka slučinel pe, o Jehova ka spasinel amen.

3-4. Koj tano o severno cari avdive? Objasnin.

³ Otkeda pelo o Sovetsko Sojuz ko 1991 berš, e Devleskoro narodo so sine teli leskiri vlast nesavo vreme sine slobodno. O Daniel opišinela adaja sloboda sar „tikni pomoš“ (Dan. 11:34). Nesavo vreme o phralja šaj sine slobodno te propovedinen, hem bašo kratko vreme o broj e objavitelengoro ulo but pobaro ko phuvja kola so sine delo taro Sovetsko Sojuz. Ama, bašo nekobor berš, i Rusija hem lakere sojuznikija ule o severno cari. Sar so dikhlem ki angluni statija, valjanena trin bukja te šaj jekh vlada te ovel severno ili južno cari: 1) mora te ovel la direktno vlijanie upro e Devleskere sluge, 2) ple postapkencar  mora te sikavel kaj tani dušmani e Jehovaske hem leskere narodoske, hem 3) mora te borinel pe baši vlast e protivničko carea.

⁴ Isi nekobor pričine soske šaj te vakera kaj avdive i Rusija hem lakere sojuznikija tane o severno cari. 1) Ola direktno vlijajngje upro e Devleskoro narodo agjaar so zabraningje i propovedničko aktivnost hem počmingje te progoninen e phralen hem e phenjen so živinena ko adala podračja. 2) Adale postapkencar sikavena kaj mrzinena e Jehova hem leskere narodo. 3) I Rusija hem lakere sojuznikija probinena te oven but posilna taro južno cari, i anglo-amerikansko svetsko sila. Te dikha podetalno o dokazija so sikavena kaj i Rusija hem lakere sojuznikija tane o severno cari.

5. Bašo kova periodi kerela pe lafi ko Daniel 11:40-43, hem so slučinela pe tegani?

⁵ Čitin Daniel 11:40-43. Akava delo taro proroštvo kerela lafi bašo vreme e krajoskoro. Akala stihija opišinena sar o severno hem o južno cari borinena pe jekh jekhea. O Daniel prorokujngja kaj ko posledna dive o južno cari ka protivinel pe e severno careske, javere lafencar „ka gurinel pe“ lea (Dan. 11:40).

6. Save dokazija isi amen kaj o solduj carija „gurinena pe“ jekh jekhea?

⁶ O severno hem o južno cari ponadari da borinena pe maškar peste adaleske so sekoj lendar mangela te ovel i najmokjno vlada ko sveto. Na primer, razmislin so slučingja pe pali Dujto svetsko vojna, keda o Sovetsko Sojuz hem leskere sojuznikija počmingje te vlijajnen ko pobaro delo tari Evropa. Adalea, o severno cari čhivgja e južno care te kerel e javere phuvjencar jekh voeno sojuz, pendžardo sar NATO. O severno hem o južno cari ponadari da trošinena but pare te šaj te ovel len i najmokjno vojska. Osven adava, o severno cari borinela pe sine ple protivnikoja agjaar so poddržinela sine vojne hem buntija ko teritorie taro nesave phuvja ki Afrika, Azija hem Južno Amerika. Ko posledna nekobor berša, i Rusija hem lakere sojuznikija širingje pli mokj ko celo sveto. Isto agjaar, o severno cari borinela pe ple protivnikoja preku kompjuterska napadija. O solduj carija krivinena pe jekh jekhea kaj koristinena opasna kompjuterska programe te šaj te keren peske šteta ko ekonomsko hem političko pogled. Hem, sar so prorokujngja o Daniel, o severno cari ponadari da napadinela e Devleskere narodo (Dan. 11:41).

7. Soj tani i „Šuži phuv“?

⁷ Ko Daniel 11:41 pišinela kaj o severno cari ka khuvel ki „Šuži phuv“. So pretstavinela oj? Ko bibliska vremija, adaja sine i izraelsko phuv, baši koja so mislinela pe sine kaj tani „najšuži taro sa o phuvja“ (Ezek. 20:6). Oj sine posebno adaleske so o narodo kova so živinela sine ki late služinela sine e čačutne Devleske, e Jehovaske. Taro 33 berš a.e., adaja „phuv“ nane više nesavo posebno than ki Phuv. Akava tano logično adaleske so e Jehovaskere sluge živinena ki celi Phuv. Avdive „i Šuži phuv“ tani o duhovno raj kote soj vklučime amare sostanokija hem o propovedibe preku kola so slavinaja e Jehova.

8. Sar khuvela sine o severno cari ki „Šuži phuv“?

⁸ Džikote trajnena o posledna dive, o severno cari but puti khuvgja ki „Šuži phuv“.  Na primer, keda i nacističko Germanija sine o severno cari, posebno ki Dujto svetsko vojna, adava cari khuvgja ki „Šuži phuv“ agjaar so progoningja hem mudargja e Devleskere slugen. Pali Dujto svetsko vojna, keda o Sovetsko Sojuz ulo severno cari, ov da khuvgja ki „Šuži phuv“ agjaar so progoninela sine e Devleskere narodo hem silaja paldingja len dur taro lengere khera.

9. Sar i Rusija hem lakere sojuznikija khuvgje ki „Šuži phuv“ ko posledna berša?

⁹ Ko posledna berša, i Rusija hem lakere sojuznikija isto agjaar khuvgje ki „Šuži phuv“. Sar? Ko 2017 berš, i Rusija zabraningja i aktivnost e Jehovaskere narodoskiri hem čhivgja ko zatvor nesaven taro amare phralja hem phenja. Osven adava, zabraningja amare publikacie, maškar kola soj hem o Prevod Nov svet. Isto agjaar, lelja amendar amari podružnica ki Rusija hem nesave amare dvorane hem kongresna sale. Palo sa akala nastanija, ko 2018 berš, o Vodečko telo vakergja kaj i Rusija hem lakere sojuznikija tane o severno cari. Sepak, čak keda o vlastija progoninena len, e Jehovaskere sluge nane te borinen pe protiv nisavi vlada ili te probinen te meninen la. Namesto adava, šunaja o sovet tari Biblija te molina amen „sarinenge soj ki vlast“, posebno ako nesave lendar valjani te anen odluke bašo pravo slobodno te služinel pe e Jehovaske (1. Tim. 2:1, 2).

10. Dali o severno cari ka uništinel e južno care? Objasnin.

¹⁰ O proroštvo soj pišimo ko Daniel 11:40-45 poviše kerela lafi bašo adava so ka kerel o severno cari. Dali ov ka uništinel e južno care? Na. O južno cari panda ka ovel „dživdo“, javere lafencar panda ka postojnel keda o Jehova hem o Isus ka uništinen sa e manušikane vladen ki vojna Armagedon (Otk. 19:20). Soske šaj te ova sigurna ko akava? Te dikha so otkrinena o proroštvija soj pišime ko lila Daniel hem Otkrovenie.

11. So sikavela o proroštvo taro Daniel 2:43-45? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

¹¹ Čitin Daniel 2:43-45. O proroko o Daniel opišingja jekh but baro kipi kaskere delija taro telo sine kerde taro različna metalija. Sekova delo pretstavinela sine vlada koja so sine la direktno vlijanie upro e Devleskoro narodo. Sa adala vlade vladingje ko različna vremija. O pre akale kipeskere sine kerde taro sastrn hem glina. Ola pretstavinena i posledno manušikani vlada — i anglo-amerikansko svetsko sila. Akava proroštvo sikavela kaj i Britanija hem i Amerika panda ka oven ki vlast keda e Devleskoro Carstvo ka uništinel sa o manušikane vlade.

12. So pretstavinela o eftato šero e zveroskoro, hem soske tano važno adava te džana?

¹² O apostol Jovan isto agjaar kerela lafi bašo nekobor svetska vlade kolen so sine vlijanie upro e Devleskoro narodo. Ko leskoro proroštvo, akala vlade tane pretstavime jekhe zveroja efta šerencar. O eftato šero pretstavinela e anglo-amerikansko svetsko sila. Akava tano važno soske oj tani o posledno šero taro zvero, pali late na pojavinela pe javer šero. O eftato šero akale zveroskoro panda ka ovel svetsko sila keda o Hristos, zaedno ple nebesno vojskaja, ka uništinel la zaedno sa e javere vladencar ko sveto * (Otk. 13:1, 2; 17:13, 14).

13-14. Koj tano o „Gog tari phuv Magog“, hem so šaj te anel dži ko adava te napadinel e Devleskere narodo?

¹³ O Ezekiel pišingja jekh proroštvo kova so vakerela amenge so šaj ka slučinel pe angleder te oven uništime o severno hem o južno cari. Izgleda o proroštvija taro Ezekiel 38:10-23; Daniel 2:43-45; 11:44 — 12:1 hem Otkrovenie 16:13-16, 21 kerena lafi bašo isto vremensko periodi hem bašo ista bukja. Ako tano agjaar, tegani šaj te adžikera kaj ka slučinen pe o bukja bašo kola so ka kera lafi akana.

¹⁴ Nesavo vreme otkeda ka počminel i bari nevolja, „o carija taro celo sveto“ ka kheden pe zaedno, javere lafencar ka keren koalicija taro sa o narodija (Otk. 16:13, 14; 19:19). Ki Biblija baši akaja koalicija vakerela pe „Gog tari phuv Magog“ (Ezek. 38:2). Akaja koalicija ka napadinel e Devleskere narodo hem ka probinel te uništinel le celosno. So ka anel dži ko akava napad? Ki jekh vizija bašo adava vreme, o apostol Jovan dikhlja sar upro e Devleskere dušmanja perela but bari kukudik. Akaja simbolično kukudik šaj ka ovel pharo haberi baši osuda kova so ka objavinel e Devleskoro narodo. Šaj akava haberi ka kerel o Gog taro Magog te napadinel e Devleskere slugen te šaj celosno te uništinel len (Otk. 16:21).

15-16. a) Bašo kola nastanija šaj kerela pe lafi ko Daniel 11:44, 45? b) So ka ovel e severno carea hem e javere narodoncar soj delo taro Gog taro Magog?

¹⁵ Akava pharo haberi baši osuda hem o posledno napad taro e Devleskere dušmanja šaj tane o ista bukja bašo kola so kerela pe lafi ko Daniel 11:44, 45. (Čitin.) Adathe o Daniel vakerela kaj „o haberija taro istok hem taro sever“ ka voznemirinen e severno care kova so ka ikljol „but holjamo“ te šaj „te mudarel buten“. Izgleda e lafea „buten“ mislinela pe ko e Devleskoro narodo. * Šaj o Daniel da kerela lafi akate bašo posledno napad upro e Devleskere sluge.

¹⁶ O napad taro severno cari hem taro sa o  javera svetska vlade upro e Devleskoro narodo ka holjankerel but e Semokjno Devle, hem tegani ka počminel i vojna Armagedon (Otk. 16:14, 16). Ko adava vreme, ka avel o krajo e severno careske, a isto agjaar sa e javere narodonge soj delo taro Gog taro Magog. Tegani, „nane te ovel koj te pomožinel leske“ (Dan. 11:45).

17. Koj tano o Mihael „o baro knezi“, kova soj spomnimo ko Daniel 12:1, hem so kerela ov?

¹⁷ Odma ko sledno stiho ko e Danieleskoro izveštaj isi poviše informacie bašo adava sar ka oven uništime o severno cari hem leskere sojuznikija, hem sar ka ova amen spasime. (Čitin Daniel 12:1.) So značinela akava stiho? Mihael tano o javer anav amare Careskoro, o Isus Hristos. Ov „tergjola hem pomožinela“ e Devleskere slugenge taro 1914 berš, keda ulo Cari ko e Devleskoro nebesno Carstvo. Panda hari ov „ka uštel“ ki adaja smisla so ka uništinel ple dušmanen ki vojna Armagedon. Akaja vojna ka ovel o krajo bašo adava so o Daniel vakerela kaj tano o najstrašno „vreme e nevoljakoro“ ki manušikani istorija. Ko plo proroštvo ko lil Otkrovenie, o Jovan adava isto vreme vikinela le „i bari nevolja“ (Otk. 6:2; 7:14).

18. Soske šaj te ačhova smirime bizi razlika so ka slučinel pe?

¹⁸ Hem o Daniel hem o Jovan jasno vakergje kaj okola so služinena e Jehovaske hem e Isuseske ka preživinen i bari nevolja. Adaleske šaj te ačhova smirime bizi razlika so ka slučinel pe. O Daniel vakerela kaj ka preživinen okola kaskere anava tane pišime „ko lil“ (Dan. 12:1). Sar šaj amaro da anav te ovel adathe pišimo? Mora jasno te sikava kaj isi amen vera ko Isus, e Devleskoro Bakhro (Jovan 1:29). Valjani te da lafi e Jehovaske kaj ka služina leske hem te krstina amen (1. Pet. 3:21). Hem mora te poddržina e Devleskoro Carstvo agjaar so ka pomožina e javerenge te sikljoven bašo Jehova.

19. So valjani te kera akana, hem soske?

¹⁹ Akana tano o vreme te bajrara amari doverba ko Jehova hem ki leskiri organizacija koja so verno služinela leske. Akana tano vreme te poddržina e Devleskere Carstvo. Ako keraja adava, ka ova spasime keda o Carstvo ka uništinel e severno hem e južno care.