1. So šaj iznenadingja tut keda prvo puti mangljan te vakere o šukar haberi tari Biblija e javerenge?

DALI setinea tut ko momenti keda haliljan kaj arakhljan o čačipe tari Biblija? But sine tuke lokho te haljove sa adava so sikljovea sine latar. Mislingjan kaj sekova jekh ka mangel te prifatinel o bukja kolende so tu počmingjan te verujne. Sian sine uverimo kaj o šukar haberi tari Biblija ka del len pobahtalo životo akana, hem but šuži nadež baši idnina (Ps. 119:105). Adaleske, tu vakergjan sa te amalenge hem te familijake bašo čačipa so sikliljan len. Ama so ulo? Sian sine iznenadimo adaleske so but džene odbingje te šunen adava so vakergjan lenge.

2-3. Ko e Isuseskoro vreme, so mislinena sine pobaro delo taro manuša baši leste hem bašo adava so vakerela sine?

² Na valjani te ova iznenadime keda o javera odbinena o haberi so propovedinaja le. Ko e Isuseskoro vreme pobaro delo taro manuša odbingje te šunen le, iako kerela sine čudija kolencar so sikavela sine kaj isi le e Devleskiri poddrška. Na primer, o Isus voskresningja e Lazare — jekh čudo kova so leskere protivnikija našti sine te vakeren kaj na slučingja pe. Sepak o evrejska verska vodačija na prifatingje e Isuse sar Mesija. Ola čak mangle te mudaren e Isuse hem e Lazare (Jovan 11:47, 48, 53; 12:9-11).

³ O Isus džanlja kaj but manuša ka odbinen te verujnen kaj ov tano o Mesija (Jovan 5:39-44). Nesave manušenge so sine učenikija taro Jovan Krstitel, ov vakergja: „Bahtalo tano okova, so nane te arakhel pričina, te spotakninel pe mandar“ (Mat. 11:2, 3, 6, fus.). Soske but džene odbingje e Isuse?

4. So ka dikha ki akaja statija?

⁴ Ki akaja hem ki sledno statija, ka dikha nekobor pričine,  soske but džene taro prvo veko na verujngje ko Isus. Isto agjaar, ka dikha soske but džene avdive dozvolinena te oven spotaknime. A soj najvažno, ka sikljova soske šaj te ovel amen zorali vera ko Isus koja so ka pomožinel amenge te na spotaknina amen.

5. Soske nekoj šaj mislingje kaj o Isus našti te ovel o prorokujmo Mesija?

⁵ But manuša na prifatinena sine e Isuse adaleske so džanena sine kote barilo. Ola priznajngje kaj o Isus sine but šukar Učiteli hem kaj kerela sine čudija. Ama, lenge ov samo sine jekhe čorole stolareskoro čhavo. Hem ov sine taro Nazaret, diz kolake so but manuša mislinena sine kaj nane doborom važno. Čak o Natanael, kova so pokasno ulo e Isuseskoro učeniko, ko početok vakergja: „Šaj li nešto šukar te ikljol taro Nazaret?“ (Jovan 1:46). E Natanaeleske šaj na svidžinela pe sine but i diz kote so živinela sine o Isus. Ili šaj mislingja ko proroštvo soj pišimo ko Mihej 5:2, kote so vakerela kaj o Mesija valjani sine te ovel bijamo ko Vitleem, a na ko Nazaret.

6. So šaj sine te pomožinel e manušenge ko e Isuseskoro vreme te haljoven kaj ov tano o Mesija?

⁶ So vakerela i Biblija? O proroko o Isaija prorokujngja kaj e Isuseskere dušmanja nane te interesinen pe but bašo e Mesijaskoro poteklo (Isa. 53:8). A but bukja bašo leskoro poteklo sine prorokujme. Ako adala manuša odvojnena peske sine vreme te istražinen poviše informacie bašo akava, ola ka doznajnen sine kaj o Isus sine bijamo ko Vitleem hem kaj ov potekninela taro cari o David (Luka 2:4-7). Znači o Isus sine bijamo ko than so sine prorokujmo ko Mihej 5:2. Tegani, so sine o problemi? O manuša but sigate osudingje le. Na sine len sa o informacie hem adaleske ola spotakningje pe.

7. Soske avdive but džene na prifatinena e Jehovaskere narodo?

⁷ Dali isi isto problemi avdive da? Oja. Pobaro delo taro e Jehovaskoro narodo nane barvale ili nane len nesavi važno položba. But džene dikhena ki lende sar obična manuša so nane len bari škola (Dela 4:13). Nesave manuša mislinena kaj e Jehovaskoro narodo na valjani te sikavel e javeren baši Biblija adaleske so na gele ki nesavi važno teološko škola. Javera manuša vakerena kaj e Jehovaskere svedokija tane „amerikansko religija“, ama o pobaro delo taro e Jehovaskere svedokija na živinena ki Amerika. A javera manuša vakerena kaj e Jehovaskere svedokija na verujnena ko Isus. Beršencar o manuša vakerena kaj e Jehovaskere sluge tane „komunistija“, „amerikanska špionija“ ili „ekstremistija“. Adaleske so šunena asavke informacie hem na džanena o čačipe bašo e Jehovaskoro narodo, but manuša tane spotaknime hem na mangena te oven e Jehovaskere svedokija.

8. Sprema Dela 17:11, so valjani te keren o manuša ako mangena te džanen koj tane e Devleskere sluge avdive?

⁸ Sar šaj nekoj te na spotakninel pe? O manuša valjani te trudinen pe te arakhen o točna informacie baši nesavi buti. O biblisko pisateli o Luka trudingja pe te kerel baš adava. Ov trudingja pe vnimatelno te ispitinel sa taro početok. Ov manglja adala manuša so čitinena sine leskoro evangelie te oven sigurna ko adava so šungje bašo Isus (Luka 1:1-4). O manuša tari purani diz Verija sine slična sar o Luka. Keda prvo puti šungje o šukar haberi bašo Isus, vnimatelno istražingje o hebrejska spisija te šaj te dikhen dali tano točno adava so šungje. (Čitin Dela 17:11.) Ko slično način, o manuša da avdive valjani te ispitinen sa o informacie. Ola mora  te sporedinen adava so vakerela e Devleskoro narodo adalea so vakerela i Biblija. Isto agjaar, valjani te proučinen so kergja e Devleskoro narodo ko amaro vreme. Ako šukar istražinena o informacie, nane te dozvolinen o predrasude ili adava so vakerena o javera te kojrarel len.

9. So ulo keda o Isus odbingja te sikavel znako taro nebo?

⁹ Nesave manuša ko e Isuseskoro vreme na sine zadovolna taro bukja so sikavela len sine ov. Ola mangena sine nešto poviše. Te šaj te dokažinel kaj ov tano o Mesija ola rodingje lestar te sikavel „znako taro nebo“ (Mat. 16:1). Izgleda ola rodingje lestar adava adaleske so čitingje o Daniel 7:13, 14, hem pogrešno halile le. Ama, panda na sine o vreme o Jehova te ispolninel adava proroštvo. Adava so sikavela len sine o Isus valjani sine te ovel dovolno te uverinel len kaj ov tano o Mesija. Ama, keda odbingja te sikavel lenge o znako so ola rodingje, ola spotakningje pe (Mat. 16:4).

10. Sar o Isus ispolningja adava so vakergja o Isaija bašo Mesija?

¹⁰ So vakerela i Biblija? O proroko o Isaija bašo Mesija vakergja: „Ov nane te vikinel hem nane te vazdel plo glaso, leskoro glaso nane te šungjol ko ulice“ (Isa. 42:1, 2). O Isus kergja pli služba ko jekh skromno način. Ov na gradingja bare hramija hem na uravgja posebna religiozna šeja, a isto agjaar na manglja o manuša te den le važna religiozna titule. Džikote sudinena le sine, o Isus odbingja te vooduševinel e care e Irode adalea so ka kerel čudo iako leskoro životo sine ki opasnost (Luka 23:8-11). O Isus kergja nekobor čudija, ama leskiri glavno cel sine te propovedinel o šukar haberi. Ov vakergja ple učenikonge: „Adaleske aljum“ (Mar. 1:38).

11. Savo pogrešno mislenje isi nesaven avdive?

¹¹ Dali isi isto problemi avdive da? Oja. Avdive but džene tane vooduševime taro bare religiozna gradbe soj tane but skupo  ukrasime, taro religiozna vodačija so isi len važna titule hem taro ceremonie so pobaro delo taro manuša na džanena kaj isi len pagansko poteklo ili značenje. Ama, so sikljona o manuša bašo Devel hem leskiri namera keda prisustvujnena ko akala religiozna službe? Okola so avena ko amare sostanokija sikljovena so o Jehova rodela amendar te kera hem sar te postapina spored leskiri volja. Amare dvorane tane čista hem skromna thana kola so nane skupo ukrasime. Adala so predvodinena na uravena posebna šeja hem nane len važna titule. Adava so sikavaja e manušen hem so verujnaja avela tari Biblija. Sepak, but džene avdive spotakninena pe adaleske so mislinena kaj amaro način sar obožavinaja e Devle tano but ednostavno hem adava so sikavaja nane adava so ola mangena te šunen.

12. Sar soj objasnimo ko Evreite 11:1, 6, ko so valjani te gradina amari vera?

¹² Sar šaj te na spotaknina amen? O apostol Pavle vakergja e hristijanenge taro Rim: „I vera avela tari poraka so šunaja, a i poraka širinela pe keda kerela pe lafi bašo Hristos“ (Rim. 10:17). Znači, amen gradinaja amari vera adalea so proučinaja i Biblija, a na adalea so učestvujnaja ko religiozna ceremonie so nane bibliska, bizi razlika kobor izgledinena šuže. Amen mora te gradina zorali vera koja so temelinela pe ko točno pendžaribe soske „bizi vera našti te ugodina e Devleske“. (Čitin Evreite 11:1, 6.) Adaleske, te šaj te ova sigurna kaj arakhlem o čačipe na valjani amenge jekh posebno znako taro nebo. Adava so vnimatelno ka proučina o bibliska sikljojba tano dovolno te uverinel amen kaj isi amen o čačipe hem ka cidel amendar sekoja sumnja.

13. Soske but džene osudingje e Isuse?

¹³ Ko e Isuseskoro vreme, o učenikija taro Jovan Krstitel sine iznenadime adaleske so e Isuseskere učenikija na postinena sine. O Isus objasningja kaj nane len  pričina te postinen soske ov panda sine dživdo (Mat. 9:14-17). Sepak, o fariseija hem e Isuseskere protivnikija osudinena le sine adaleske so na ikerela pe sine ko lengere tradicie. Ola holjangje keda ov sasljargja nesave nasvale manušen ko sabat (Mar. 3:1-6; Jovan 9:16). Tari jekh strana ola dičinena pe sine te vakeren kaj ikerena o zakoni bašo sabat, a tari javer strana kerena sine biznis ko hrami. Ola sine but holjame keda o Isus osudingja len bašo adava (Mat. 21:12, 13, 15). Hem adala so sine ki sinagoga ko Nazaret kaske o Isus propovedingja sine but holjame keda o Isus koristingja primerija tari izraelsko istorija te sikavel lenge kaj ola tane sebična hem kaj nane len vera (Luka 4:16, 25-30). But džene spotakningje pe taro Isus adaleske so ov na kergja o bukja agjaar sar ola so očekujngje (Mat. 11:16-19).

14. Soske o Isus osudingja o manušikane tradicie kola so na sine ko sklad e Devleskere Lafea?

¹⁴ So vakerela i Biblija? O Jehova preku plo proroko o Isaija vakergja: „Akava narodo dela man čest samo ple lafencar hem slavinela man samo ple mujea, ama leskoro vilo tano dur mandar, darala mandar, adaleske so siklilo adava taro manušikane zapovedija“ (Isa. 29:13). E Isuse sine le pravo keda osudingja o manušikane tradicie adaleske so ola na sine ko sklad e Devleskere Lafea. Adala kola so mislingje kaj o pravilija hem o tradicie taro manuš tane považna tari Biblija, otfrlingje e Jehova hem e Mesija kova so sine bičhaldo lestar.

15. Soske avdive but manuša na mangena e Jehovaskere svedokon?

¹⁵ Dali isi isto problemi avdive da? Oja. But džene tane razočarime taro e Jehovaskere svedokija adaleske so na slavinena lencar zaedno o proslave so nane ko sklad e Biblijaja, sar na primer o bijando dive ili o Božiko. Javera holjanena keda e Jehovaskere svedokija na slavinena lencar o nacionalna praznikija ili keda na kerena o običaija parujbaske so nane ko sklad e Biblijaja. Adala so spotakninena pe taro e Jehovaskere svedokija taro akala pričine, šaj čače verujnena kaj o Devel prifatinela lengoro način sar obožavinena le. Ama, ola našti te ugodinen leske ako poviše mangena o tradicie taro akava sveto namesto o čista sikljojba so arakhljona ko e Devleskoro Lafi (Mar. 7:7-9).

16. Sprema Psalm 119:97, 113, 163-165, so mora te kera hem so mora te izbegina?

¹⁶ Sar šaj te na spotaknina amen? Valjani but te manga e Jehovaskere zakonija hem leskere načelija. (Čitin Psalm 119:97, 113, 163-165.) Keda mangaja e Jehova, ka otfrlina sa o tradicie so ov na prifatinela len. Nane te dozvolina ništo te ovel považno taro amaro mangipe sprema o Devel.

17. So očekujngje but Evreija te kerel o Mesija?

¹⁷ Nesave ko e Isuseskoro vreme mangena sine promene ki vlada. Ola očekujnena sine o Mesija te oslobodinel len tari rimsko vlada. Ama, keda ola mangle te keren e Isuse lengoro cari, ov odbingja (Jovan 6:14, 15). O sveštenikija hem o javera darana sine kaj o Isus ka meninel i vlada soske tegani o Rimjanja ka holjanen sine hem ka len sine i mokj so dengje len. Adaleske so sine zagrižime baši političko situacija but Evreija na prifatingje e Isuse.

18. Kola proroštvija tari Biblija bašo Mesija na mangle te haljoven but manuša?

¹⁸ So vakerela i Biblija? Iako but proroštvija vakergje kaj o Mesija ka ovel silno Vojniko, javera proroštvija sikavena kaj ov prvo mora sine te merel bašo amare grevija (Isa. 53:9, 12). Tegani soske e Evreen sine  len pogrešna očekuvanja bašo Mesija? But džene ko e Isuseskoro vreme na mangle te haljoven o proroštvija kola so na vakerena sine kaj odma ka rešinen pe lengere problemija (Jovan 6:26, 27).

19. Kola pogrešna očekuvanja kergje te spotakninen pe but manuša avdive?

¹⁹ Dali isi isto problemi avdive da? Oja. But džene avdive spotakninena pe adaleske so siem neutralna ki politika. Ola očekujnena amendar te glasina ko izborija. Ama, ako amen birinaja manuše te vladinel amencar, tegani odbinaja e Jehova (1. Sam. 8:4-7). O manuša isto agjaar mislinena kaj valjani te gradina škole hem bolnice hem te kera javera bukja so ka pomožinen e manušenge. Ola spotakninena pe adaleske so amen koncentririnaja amen ko propovedibe, a na te rešina o problemija so isi ko sveto.

20. Sprema adava so vakergja o Isus ko Matej 7:21-23, so valjani te ovel amenge najvažno?

²⁰ Sar šaj te na spotaknina amen? (Čitin Matej 7:21-23.) Amen glavno valjani te koncentririna amen te kera adava so zapovedingja amenge o Isus (Mat. 28:19, 20). Na valjani te dozvolina i politika hem o problemija taro akava sveto te len amaro vnimanie. Amen mangaja e manušen hem grižinaja amen bašo lengere problemija. Ama, amen džanaja kaj najšukar šaj te pomožina lenge adalea so ka sikava len bašo e Devleskoro Carstvo hem ka pomožina lenge te oven paše amala e Jehovaja.

21. Ko so valjani te ova odlučna?

²¹ Ki akaja statija, dikhlem štar pričine soske nesave manuša spotakningje pe hem adaleske otfrlingje e Isuse ko prvo veko, hem soske otfrlinena e Isuseskere učenikon avdive. Ama, dali valjani samo akala bukja te izbegina? Na. Ki sledno statija, ka dikha panda štar javera pričine soske but džene spotakninena pe. Valjani te ova odlučna te na spotaknina amen hem ponadari da te ovel amen zorali vera!