1-2. So vakergja jekh pisateli hem so ka dikha ki akaja statija?

AVDIVE milionja manuša vakerena kaj verujnena ko Isus, ama na prifatinena o bukja so ov sikavgja len (2. Tim. 4:3, 4). Ustvari, jekh pisateli vakergja: „Ako avdive bi ovela sine javer ’Isus‘ maškar amende kova so vakerela o bukja ko način sar so vakergja len o Isus, dali ka otfrlina adale manuše isto sar so otfrlingje o manuša e Isuse angleder 2.000 berša? O odgovor tano oja, ka otfrlina le“.

² But manuša, ko prvo veko, šungje e Isuse sar sikavela hem dikhle sar kerela čudija, ama na verujngje ki leste. Soske? Ki angluni statija, dikhlem štar pričine soske o manuša spotakningje pe taro adava so vakergja hem so kergja o Isus. Akana te dikha panda štar pričine. Isto agjaar, ka dikha soske o manuša avdive otfrlinena e Isuseskere učenikon hem sar šaj amen te na spotaknina amen.

3. So kergja o Isus so nesave spotakningje pe?

³ Keda o Isus sine ki Phuv ov družinela pe sine različna manušencar. Ov hala sine zaedno e barvalencar hem e mokjna manušencar, ama poviše taro plo vreme koristinela sine te ovel e manušencar soj čorole hem mučime. Ov isto agjaar sine sočuvstvitelno okolencar so o javera dikhena len sine sar „grešnikija“. Nesave manuša so dikhena pe sine sar pravedna spotakninena pe sine taro e Isuseskere postapke. Ola pučle leskere učenikon: „Soske hana hem piena e danočnikoncar hem e grešnikoncar?“ A o Isus odgovoringja lenge: „E saste manušenge na valjani doktori, nego e nasvalenge. Me na aljum te vikinav e pravedna manušen,  nego e grešnikon te kainen pe“ (Luka 5:29-32).

4. Sprema o proroko o Isaija, so valjani sine te očekujnen o Evreija bašo Mesija?

⁴ So vakerela i Biblija? But vreme angleder te avel o Mesija, o proroko o Isaija vakergja baši leste kaj o sveto nane te prifatinel le. O proroštvo vakerela sine: „Sine ponižimo hem o manuša izbeginena le sine. Iranaja sine amaro šero te na dikha leskoro muj. Sine ponižimo hem na vredinela sine amenge ništo“ (Isa. 53:3). O proroštvo vakerela kaj o Mesija ka ovel izbegimo „taro manuša“, adaleske o Evreija taro prvo veko valjani sine te očekujnen kaj o Isus ka ovel otfrlimo.

5. Sar but džene avdive dikhena ko e Isuseskere sledbenikija?

⁵ Dali isi isto problemi avdive da? Oja. But sveštenikija mangena te prifatinen sar členija ko ple crkve manušen soj tane važna, barvale hem kolen so o sveto dikhela len sar mudra. Ola dozvolinena asavke manušenge te oven delo tari lengiri crkva iako kerena bukja kola so o Jehova mrzinela len. Adala religiozna vodačija ponižinena adalen soj tane revna e Jehovaske hem soj tane moralno čista, adaleske so poviše manuša taro akava sveto mislinena kaj ola nane važna. Sar so vakergja o Pavle o Devel prifatinela okolen soj tane „ponižime e javerendar“ (1. Kor. 1:26-29). E Jehovaske, sa leskere verna sluge tane skapocena.

6. So vakergja o Isus ko Matej 11:25, 26, hem sar šaj amen da te dža palo leskoro primer?

⁶ Sar šaj te na spotaknina amen? (Čitin Matej 11:25, 26.) Ma dozvolin te vlijajnel upri tute adava sar dikhela o sveto e Devleskere narodo. Haljov kaj o Jehova koristinela samo e ponizna manušen te keren leskiri volja (Ps. 138:6). Hem, razmislin bašo adava kobor but bukja ov kergja preku o manuša kolenge so o sveto mislinela kaj nane mudra hem intelegentna.

7. Soske o Isus vakergja e fariseenge kaj tane licemerna, hem sar ola reagiringje?

⁷ O Isus hrabro osudinela sine e religiozna vodačen taro adava vreme, adaleske so na sikavena sine e manušen te obožavinen e Jehova ko ispravno način. Na primer, ov osudinela sine e licemerna fariseen kola so poviše grižinena pe sine sar ka thoven pumare vasta nego sar ka grižinen pe pumare roditelenge (Mat. 15:1-11). E Isuseskere učenikija sine iznenadime taro leskere lafija, adaleske ola pučle le: „Dali džanea kaj o fariseija vredžingje pe keda šungje so vakergjan?“ O Isus odgovoringja lenge: „Sekova rastenie so na sadingja le mlo nebesno Dad ka ovel otkornimo. Mukhen len. Ola tane korole vodačija. A keda korolo ka vodinel korole, o solduj ka peren ki dupka“ (Mat. 15:12-14). Iako o religiozna vodačija sine holjame e Isuseske adaleske so vakergja adala bukja, o Isus na čhinavgja te vakerel o čačipe.

8. Sar o Isus sikavgja kaj sa o religiozna veruvanja nane prifatliva e Devleske?

⁸ O Isus isto agjaar otkringja kaj nesave religiozna sikljojba tane pogrešna. Ov na vakergja kaj sa adava ko so verujnena o religie tano prifatlivo e Devleske. Namesto adava, ov vakergja kaj but manuša ka džan ko buvlo drumo kova so ingarela ko uništuvanje, a samo nekobor ka oven ko tesno drumo kova so ingarela ko životo (Mat. 7:13, 14). O Isus jasno vakergja kaj nesave manuša ka vakeren kaj služinena e Devleske, ama ustvari ola nane te služinen leske. Ov predupredingja: „Arakhen tumen taro hovavne prorokija, kola so avena tumende ko bakhrane mortika,  a andraldan tane sar bokhale ruva. Taro lengere plodija ka pendžaren len“ (Mat. 7:15-20).

9. Kola tane nesave hovavne sikljojba kola so otkringja len o Isus?

⁹ So vakerela i Biblija? O biblisko proroštvo vakergja kaj o Mesija ka ovel revno bašo e Devleskoro kher (Ps. 69:9; Jovan 2:14-17). Adaja revnost pottikningja e Isuse te otkrinel o hovavne religiozna sikljojba hem običaija. Na primer, o fariseija verujnena sine kaj i duša na merela, a o Isus vakergja kaj o mule sovena (Jovan 11:11). O sadukeija na verujnena sine ko voskresenie, ama o Isus voskresningja ple amale e Lazare (Jovan 11:43, 44; Dela 23:8). O fariseija verujnena sine kaj o Devel pišinela e manušeskiri sudbina, ama o Isus sikavela sine kaj o manuš korkori šaj te birinel dali ka služinel e Devleske ili na (Mat. 11:28).

10. Soske but džene tane spotaknime taro amare sikljojba?

¹⁰ Dali isi isto problemi avdive da? Oja. But džene spotakninena pe adaleske so koristinaja i Biblija te sikava lenge kaj nesave religiozna sikljojba tane pogrešna. O sveštenikija sikavena pumare sledbenikon kaj o Devel kazninela e lošna manušen ko pekol. Ola koristinena adava hovavno sikajbe te šaj te kontrolirinen e manušen. Sar e Jehovaskere sluge, kola so obožavinena e Devle e mangipaskoro, amen otkrinaja adava hovavno sikajbe. O sveštenikija isto agjaar sikavena kaj i duša na merela. Ako akava sikajbe tano čače, tegani nikoj na valjani te voskresninel. Amen dokažinaja kaj akava sikajbe nane tari Biblija. Iako but religie sikavena e manušen te verujnen ki sudbina, amen sikavaja e manušen kaj isi amen slobodno volja hem kaj sekoj šaj te birinel dali ka služinel e Devleske. Sar reagirinena o religiozna vodačija keda amen otkrinaja kaj tane hovavne učitelija? Često, ola tane but holjame!

11. Sprema e Isuseskere lafija taro Jovan 8:45-47, so rodela o Devel ple narodostar?

¹¹ Sar šaj te na spotaknina amen? Ako mangaja o čačipe amen mora te verujna hem te šuna adava so vakerela o Devel. (Čitin  Jovan 8:45-47.) Sprotivno taro Satana, amen nikogaš nane te otfrlina o čačipe. Amen nikogaš nane te kera nešto so nane ko sklad adalea so verujnaja (Jovan 8:44). O Jehova rodela ple narodostar te keren adava so kergja o Isus, te „mrzinen o lošnipe“ hem te „ikeren pe ko adava soj šukar“ (Rim. 12:9; Evr. 1:9).

12. Soske o način sar mulo o Isus kergja but Evreija te spotakninen pe?

¹² Koja sine i javer pričina soske nesave Evreija spotakningje pe taro Isus? O Pavle vakergja: „Amen propovedinaja kaj o Hristos sine mudardo ko stubo, a e Evreenge adava sine bar sopkibaske“ (1. Kor. 1:23). Soske bute Evreenge smetingja o način sar sine mudardo o Isus? Sprema lende, adava so o Isus mulo ko stubo kergja te izgledinel kaj ov tano kriminalco hem grešniko, a na Mesija (5. Moj. 21:22, 23).

13. So na halile okola so spotakningje pe taro Isus?

¹³ Nesave Evreija so spotakningje pe taro Isus, na halile kaj ov na sine krivo, kaj ov sine pogrešno obvinimo hem kaj lea postapingje nepravedno. Adalenge so sudingje e Isuse, na sine važno i pravda. O sudie taro Evrejsko Sudsko sovet sigate khedingje pe te osudinen le hem na ikergje pe ko zakoni (Luka 22:54; Jovan 18:24). Namesto nepristrasno te šunen o obvinenija hem o dokazija protiv o Isus, adala sudie čak mangle te arakhen „hovavno svedoštvo protiv o Isus te šaj te mudaren le“. Ama, na uspejngje ko adava, adaleske o prvosvešteniko manglja te čhivel e Isuse te vakerel nešto pogrešno te šaj te vakeren kaj ov tano krivo. Adava sine protiv o zakoni (Mat. 26:59; Mar. 14:55-64). Isto agjaar, otkeda o Isus voskresningja, akala nepravedna sudie platingje but pare e rimsko vojnikon so arakhena sine leskoro grobo te šaj te hovaven soske o grobo sine čučo (Mat. 28:11-15).

14. So prorokujngja e Devleskoro Lafi bašo e Mesijaskoro meribe?

¹⁴ So vakerela i Biblija? Iako ko e Isuseskoro vreme but Evreija na očekujngje o  Mesija te merel, dikh so vakergja jekh proroštvo taro e Devleskoro Lafi: „Ov dengja plo životo hem sine čhivdo maškar o grešnikija. Ingargja o grevo bute manušengoro hem sine posredniko e grešnikonge“ (Isa. 53:12). Adaleske, e Evreen na sine len pričina te spotakninen pe keda o Isus sine mudardo sar grešniko.

15. Save obvinenija protiv e Jehovaskere svedokija kergje nesave te spotakninen pe?

¹⁵ Dali isi isto problemi avdive da? Sigurno! O Isus sine nepravedno obvinimo hem osudimo, a o manuša avdive isto adava kerena e Jehovaskere svedokonge. Te dikha nesave primerija. Ki Amerika maškar o 1930 berš dži ko 1950 berš, sine but sudska slučaija kote so braninela pe sine amari sloboda te obožavina e Devle. Nesave sudien sine len predrasude sprema amende. Ko Kvebek (Kanada) i crkva hem i država zaedno sorabotinena sine te čhinaven amare aktivnostija. But objavitelija sine phanle samo adaleske so vakerena sine e manušenge bašo e Devleskoro Carstvo. Ki nacističko Germanija, but verna terne phralja sine mudarde. Ko posledna berša but taro amare phralja ki Rusija tane obvinime hem čhivde ko zatvor adaleske so kerena lafi baši Biblija, a o vlastija bašo akala aktivnostija vakergje kaj tane „ekstremistična“. Čak o Sveto pismo — prevod Nov svet ki rusko čhib tano zabranimo hem proglasimo sar „ekstremističko materijali“ adaleske so koristinela o anav Jehova.

16. Sar soj istaknimo ko 1. Jovanovo 4:1, soske valjani te na ova zavedime taro hovavne bukja soj tane vakerde bašo e Jehovaskoro narodo?

¹⁶ Sar šaj te na spotaknina amen? Doznajn o faktija! Ki pli Propoved ki gora, o Isus predupredingja okolen so šunena le sine kaj nesave „ka vakeren razna lošna, hovavne bukja protiv lende“ (Mat. 5:11). Akala hovajba avena taro Satana. Ov vlijajnela upro o protivnikija te širinen zlobna hovajba bašo okola so mangena o čačipe (Otk. 12:9, 10). Amen mora te otfrlina o hovajba so vakerena len amare protivnikija. Nikogaš ma te dozvolina asavke hovajba te daraven amen ili te slabonkeren amari vera. (Čitin 1. Jovanovo 4:1.)

17. Soske šaj sine nesave te spotakninen pe taro adava so slučingja pe angleder e Isuseskoro meribe?

¹⁷ Kratko angleder te merel jekh taro 12 apostolija e Isuseskere izdajngja le. Javer apostoli otkažingja pe e Isusestar trin puti, hem sa leskere apostolija mukhle le korkori i rat angleder te merel (Mat. 26:14-16, 47, 56, 75). O Isus na sine iznenadimo. Ov čak prorokujngja kaj ka slučinel pe adava (Jovan 6:64; 13:21, 26, 38; 16:32). Keda slučingje pe asavke bukja nesave šaj sine te odlučinen te na oven e Isuseskere učenikija hem te mislinen: „Ako e Isuseskere apostolija ponašinena pe agjaar, me na mangava te ovav jekh lendar!“

18. Kola proroštvija ispolningje pe kratko angleder te merel o Isus?

¹⁸ So vakerela i Biblija? Vekoncar angleder, o Jehova otkringja ko plo Lafi kaj o Mesija ka ovel izdajmo 30 srebrenikonge (Zah. 11:12, 13). Adava so ka izdajnel le ka ovel jekh taro leskere paše amala (Ps. 41:9). Isto agjaar, o proroko o Zaharija pišingja: „Khuv e pastire hem neka našen o bakhre taro stado“ (Zah. 13:7). Namesto te spotakninen pe taro akala nastanija, i vera e iskreno manušengiri valjani sine te ovel pozorali keda dikhle sar ispolningje pe akala proroštvija upro Isus.

19. So džanena o iskrena manuša?

 ¹⁹ Dali isi isto problemi avdive da? Oja. Ko amaro vreme nekobor pendžarde Svedokija, čhinavgje te služinen e Jehovaske ule otpadnikija hem probingje javeren da te ciden pea. Ola širinena negativna izveštaija, informacie so ekvaš tane točna hem hovajba bašo e Jehovaskere svedokija ko novine, ko radio, ki televizija hem ko internet. Ama, o iskrena manuša na spotakninena pe taro adava. Namesto adava, ola džanena kaj i Biblija angleder prorokujngja kaj ka slučinen pe asavke bukja (Mat. 24:24; 2. Pet. 2:18-22).

20. So ka pomožinel amenge te na spotaknina amen taro adala so čhinavena te služinen e Jehovaske? (2. Timotej 4:4, 5).

²⁰ Sar šaj te na spotaknina amen? Valjani ponadari da amari vera te kera zorali adalea so redovno ka proučina, stalno ka molina amen, hem ka ova zafatime ki služba koja so dengja la amenge o Jehova. (Čitin 2. Timotej 4:4, 5.) Ako isi amen vera, tegani nane te dara keda šunaja lošna informacie bašo e Jehovaskere svedokija (Isa. 28:16). Amaro mangipe sprema o Jehova, sprema leskoro Lafi hem sprema amare phralja hem phenja ka pomožinel amenge te na spotaknina amen taro adala so čhinavena te služinen e Jehovaske.

21. Iako but manuša avdive odbinena amari poraka, ko so šaj te ova sigurna?

²¹ Ko e Isuseskoro vreme but džene spotakningje pe hem otfrlingje le. Ama, but javera džene prifatingje le. Maškar lende sine najhari jekh členi taro evrejsko Sudsko sovet hem čak „but sveštenikija“ (Dela 6:7; Mat. 27:57-60; Mar. 15:43). Avdive da milionja manuša na spotakninena pe. Soske? Adaleske so ola džanena hem mangena o čačipa so arakhljona ki Biblija. E Devleskoro Lafi vakerela: „Baro mir isi okolen so mangena tlo zakoni, ništo našti te spotakninel len“ (Ps. 119:165).