Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 21

O Jehova ka del tut sila

O Jehova ka del tut sila

Keda sium slabo, tegani sium silno (2. KOR. 12:10)

GILI 73 Molinaja baši hrabrost

BAŠO SO KA KERA LAFI *

1-2. Save problemencar borinena pe but Svedokija?

O APOSTOL Pavle ohrabringja e Timotee, a isto agjaar sa e hristijanen, te keren celosno pumari služba (2. Tim. 4:5). Adaleske amen šunaja e Pavleskoro sovet hem daja amaro najšukar ki služba bašo Devel. Ama, ponekogaš isi nesave predizvikija. Bute phralenge hem phenjenge valjani hrabrost te šaj te propovedinen (2. Tim. 4:2). Na primer, razmislin bašo phralja hem phenja kola so živinena ko phuvja kote o propovedibe tano ograničimo ili čak zabranimo. Ola propovedinena iako šaj ka oven čhivde ko zatvor!

2 E Jehovaskoro narodo mora te borinel pe različna problemencar hem adava šaj te obeshrabrinel le. Na primer, but džene lendar mora te keren but buti, te šaj te grižinen pe bašo osnovna potrebe pumare familienge. Ola šaj mangena te keren poviše ki služba, ama nane len sila ko krajo taro kurko. Javera šaj but hari te keren ki služba bašo Devel, adaleske so isi len hronično nasvalipe ili tane phure hem adaleske našti ikljovena kheraldan. Nesave osetinena pe kaj na vredinena ništo anglo e Jehovaskere jakhja. Jekh phen, koja so vikinela pe Marija, * vakerela: „Mora but te borinav man mle negativna čuvstvoncar hem adava kerela man te ovav obeshrabrimi. Tegani osetinava man krivo soske adava lela mlo vreme hem sila tari služba“.

3. So ka dikha ki akaja statija?

3 Bizi razlika save tane amare okolnostija, o Jehova šaj te del amen sila te ikljova ko krajo amare problemencar hem ponadari da te služina leske najšukar so šaj sprema amare okolnostija. Angleder te dikha sar šaj o Jehova te pomožinel amenge, te dikha sar dengja sila e Pavleske hem e Timoteeske te šaj te keren pumari služba iako sine len predizvikija.

ZAJAKNIME TE PROPOVEDINA

4. Save problemija sine e Pavle?

4 E Pavle sine le but problemija. Leske posebno valjani sine sila keda sine mardo, kamenujmo hem čhivdo ko zatvor (2. Kor. 11:23-25). O Pavle priznajngja kaj ponekogaš borinela pe sine negativna čuvstvoncar (Rim. 7:18, 19, 24). Isto agjaar, le sine le problemija sastipaja kova so sine sar „karo ko telo“, hem but mangela sine o Devel te cidel lestar adava (2. Kor. 12:7, 8).

So pomožingja e Pavleske te kerel pli služba? (Dikh o pasusija 5-6) *

5. So šaj sine te kerel o Pavle iako sine le problemija?

5 O Jehova dengja e Pavleske sila te šaj ponadari da te kerel pli služba iako sine le but problemija. Te dikha so kergja o Pavle. Na primer, džikote sine ko zatvor ko jekh kher ko Rim, ov revno propovedinela sine o šukar haberi e evrejsko vodačenge hem šaj nesave službenikonge da (Dela 28:17; Fil. 4:21, 22). Ov isto agjaar, propovedinela sine bute stražarenge hem sa okolenge so avena sine te posetinen le (Dela 28:30, 31; Fil. 1:13). Ko isto vreme, o Devel koristingja e Pavle te pišinel pismija so pomožingje e hristijanenge ko adava vreme, a isto agjaar pomožinena amenge avdive da. Isto agjaar, e Pavleskoro primer ohrabringja e phralen taro sobranie ko Rim hem adaleske ola sine pospremna panda pohrabro te objavinen e Devleskoro Lafi, bizo te daran (Fil. 1:14). Iako o Pavle našti kerela sine kobor so mangela, ov ki pli situacija kergja plo najšukar so šaj hem adalea pomožingja „te širinel pe o šukar haberi“ (Fil. 1:12).

6. Sprema 2. Korinkjanite 12:9, 10, so pomožingja e Pavleske te kerel pli služba?

6 O Pavle džanlja kaj sa so kergja ki služba bašo Jehova na kergja le ple silaja, nego e Devleskere silaja. Ov vakergja kaj e Devleskiri sila „celosno sikavela pe“ keda siem slaba. (Čitin 2. Korinkjanite 12:9, 10.) Preku plo sveti duh, o Jehova dengja e Pavleske sila te kerel pli služba, iako sine le progonstvo, sine phanlo hem sine le javera problemija.

So pomožingja e Timoteeske te kerel pli služba? (Dikh o pasus 7) *

7. Save problemija o Timotej valjangja te nakhavel te šaj te kerel pli služba?

7 E Timoteeske, kova so sine e Pavleskoro poterno sorabotniko, isto agjaar valjangja leske sila taro Devel te šaj te kerel pli služba. O Timotej džala sine e Pavlea ko misionerska patuvanja. Osven adava, o Pavle bičhalgja le ko javera da patuvanja te posetinel hem te ohrabrinel e phralen ko javera sobranija (1. Kor. 4:17). O Timotej šaj mislingja kaj nane doborom sposobno bašo adava. Hem, šaj adaleske o Pavle vakergja leske: „Nikoj na valjani te na poštujnel tut adaleske so sian terno“ (1. Tim. 4:12). Adava vreme e Timotee sine le „karo ko telo“ — često sine nasvalo (1. Tim. 5:23). Ama, o Timotej džanlja kaj e Jehovaskoro sveti duh ka del le sila te šaj te propovedinel o šukar haberi hem te služinel ple phralenge (2. Tim. 1:7).

ZAJAKNIME TE AČHOVA VERNA IAKO ISI AMEN PROBLEMIJA

8. Sar o Jehova dela sila ple narodoske avdive?

8 Avdive o Jehova dela ple narodoske „sila koja so nakhavela i normalno“ te šaj ponadari da te služinen leske verno (2. Kor. 4:7). Te dikha štar bukja preku kolende o Jehova zajakninela amen hem pomožinela amenge te ačhova verna leske: i molitva, i Biblija, amare phralja hem phenja hem amari služba.

O Jehova zajakninela amen preku i molitva (Dikh ko pasus 9)

9. Sar šaj te pomožinel amenge i molitva?

9 Zajaknime preku i molitva. Ko Efešanite 6:18, o Pavle ohrabrinela amen te molina e Devle „ki sekoja prilika“. O Devel ka odgovorinel ko amare molitve, adalea so ka pomožinel amenge. O Džoni, kova so živinela ki Bolivija, osetingja sar o Jehova pomožingja leske keda sine le nekobor problemija. Leskiri romni hem leskere roditelija ko isto vreme seriozno nasvalile. But sine leske pharo ko isto vreme te grižinel pe bašo sekole jekheskere potrebe. Leskiri daj muli, hem valjani sine but vreme te nakhel te šaj leskiri romni hem leskoro dad te sasljon. Keda razmisline bašo adava pharo vreme, o Džoni vakerela: „Keda sium sine but sekirimo, sekogaš pomožinela mange sine adava so molinava man sine e Jehovaske hem so objasninava leske sine sar osetinava man“. O Jehova dengja e Džoniske sila te šaj te izdržinel. O Ronald, jekh starešina ki Bolivija, doznajngja kaj leskere daja isi la rako. Palo jekh masek oj muli. So pomožingja leske ko adava pharo periodi? Ov vakerela: „Keda molinava man e Jehovaske vakerava leske sa so isi man ko vilo hem sa so osetinava. Džanava kaj ov haljovela man pošukar taro bilo ko javer, čak me korkori našti doborom šukar te haljovav man“. Ponekogaš mislinaja kaj našti te izdržina amare problemija hem na džanaja bašo so te molina amen. Ama, o Jehova mangela te molina amen leske, čak keda amenge pharo te objasnina sar osetinaja amen (Rim. 8:26, 27).

O Jehova zajakninela amen preku i Biblija (Dikh ko pasus 10)

10. Sar so pišinela ko Evreite 4:12, soske tano but važno te čitina i Biblija hem te razmislina baši late?

10 Zajaknime preku i Biblija. O Pavle čitinela sine o Spisija te šaj te dobinel sila hem uteha, hem amen da šaj te kera adava (Rim. 15:4). Džikote čitinaja e Devleskoro Lafi hem razmislinaja baši leste, preku plo sveti duh o Jehova šaj te pomožinel amenge te haljova sar i Biblija šaj te pomožinel amenge ki amari situacija. (Čitin Evreite 4:12.) O Ronald, soj spomnimo poangle, vakerela: „Bahtalo sium so razvingjum navika sekoja rat te čitinav nešto tari Biblija. But razmislinava bašo e Jehovaskere osobine hem sar ov ljubezno grižinela pe ple narodoske. Akava pomožinela mange palem te ovel man sila“.

11. Sar i Biblija dengja sila jekhe phenjake so sine tažno?

11 Keda razmislinaja bašo adava so čitinaja taro e Devleskoro Lafi adava ka pomožinel amenge te ovel amen ispravno stavi bašo amare problemija. Te dikha sar i Biblija pomožingja jekhe phenjake koja so sine but tažno adaleske so mulo lakoro rom. Jekh starešina dengja la predlog te čitinel o izveštaj bašo Jov, soske lestar šaj te sikljol korisna pouke. Keda kergja adava, lakiri prvo reakcija sine te kritikujnel e Jove adaleske so pogrešno razmislingja. Ko ple misle oj predupredingja le: „Jov! Ma mislin samo ko tle problemija, ma ov negativno!“ Ama, tegani halili kaj lakoro stavi tano slično sar e Joveskoro. Adava pomožingja lake, te na koncentririnel pe previše ko ple problemija hem adava dengja la sila te ikljol ko krajo e dukhaja so našavgja ple rome.

O Jehova zajakninela amen preku o phralja hem o phenja (Dikh ko pasus 12)

12. Sar o Jehova koristinela e phralen hem e phenjen te zajakninel amen?

12 Zajaknime preku o phralja hem o phenja. Javer način sar o Jehova zajakninela e hristijanen tano preku o phralja hem o phenja taro sobranie. O Pavle pišingja kaj edvaj adžikerela sine zaedno te ohrabrinel pe ple duhovna phralencar hem phenjencar (Rim. 1:11, 12). I Marija, soj spomnimi poangle, mangela te ovel ple phralencar hem phenjencar. Oj vakerela: „O Jehova koristingja phralen hem phenjen, so čak na džanena sine bašo mle problemija. Ola vakerena sine nešto so ohrabrinela man ili bičhalena mange sine poraka, a adava baš valjani sine mange. Isto agjaar, pomožingja mange te kerav lafi e phenjencar so sine len slična problemija hem te sikljovav taro lengoro iskustvo. O starešine sekogaš kerena te osetinav man kaj sium skapoceno delo taro sobranie“.

13. Sar šaj te zajaknina amen jekh jekhea ko sostanokija?

13 Jekh taro najšukar thana te ohrabrina amen jekh jekhea tane amare sostanokija. Keda sian ko sostanok, trudin tut te ohrabrine e javeren adalea so ka vakere lenge kaj mangea len hem kaj sian blagodarno bašo adava so kerena. Na primer, angleder o sostanok, jekh starešina kova so vikinela pe Petar, jekhe phenjake koja soj tani korkori ko čačipe vakergja: „But tano ohrabruvačko te dikha tut akate. Sekogaš tle šove čhaven uravea len fino hem spreminea len bašo komentarija“. Tari adaja blagodarnost pherdile lakere jakhja asva hem vakergja: „Čače valjangja mange te šunav akava avdive“.

O Jehova zajakninela amen preku i služba (Dikh ko pasus 14)

14. Sar pomožinela amenge i služba?

14 Zajaknime preku i služba. Keda propovedinaja e javerenge osetinaja amen šukar, bizi razlika dali o manuša šunena amen ili na (Izr. 11:25). Jekh phen, i Stejsi, doživingja kobor sila šaj te del i služba. Keda nekoj sine isklučimo tari lakiri familija, oj sine but tažno hem pučela pe sine: „Šaj li sine nešto te kerav poviše te šaj te pomožinav leske?“ I Stejsi stalno razmislinela sine bašo adava problemi. So pomožingja lake te ikljovel ko krajo asavke phare situacijaja? I služba! Keda propovedinela sine, koncentriringja pe ko manuša taro lakoro podračje kolenge so šaj sine te pomožinel. Oj vakerela: „Ko adava vreme, o Jehova dengja mange jekhe interesentka koja so sigate napredujnela sine. Adava but ohrabringja man. I najbari buti so pomožingja mange ko mlo životo tani i služba“.

15. So sikljovea taro e Marijakere lafija?

15 Nesave šaj mislinena kaj našti te keren but ki služba, adaleske so lengere okolnostija na dozvolinena lenge. Ako osetinea tut agjaar, ma bistre kaj o Jehova tano zadovolno ako dea tlo najšukar. Te dikha palem o primer e Marijakoro. Keda selingja pe ko podračje kote so kerela pe lafi ki javer čhib, oj osetingja pe kaj našti but te pomožinel adathe. Oj vakerela: „Nesavo vreme, šaj sine te dav samo jekh ednostavno komentari, te čitinav jekh biblisko stiho ili te dav jekh traktati ki služba“. Oj mislinela sine kaj na sine doborom šukar ki sporedba e manušencar kola so kerena sine šukar lafi ki adaja čhib. Ama, oj meningja plo razmislibe. Oj počmingja te haljol kaj o Jehova šaj te koristinel la iako na kerela šukar lafi ki adaja čhib. Oj vakerela: „O bibliska čačipa tane ednostavna hem ola šaj te meninen e manušengere životija“.

16. So šaj te pomožinel okolenge so našti ikljovena taro kher, ama mangena te propovedinen?

16 O Jehova dikhela hem ceninela amari želba te propovedina, čak keda našti ikljovaja taro kher. Adaleske ov šaj te pomožinel amenge te svedočina okolenge so grižinena pe amenge ili e doktorenge hem e medicinsko sestrenge. Ako sporedinaja adava so keraja akana, adalea so kergjem poangle, ka obeshrabrina amen. Ama, ako haljovaja kaj o Jehova pomožinela amenge akana, ka ovel amen sila koja so valjani amenge te izdržina bilo savi nevolja hem ka ova bahtale.

17. Sprema Propovednik 11:6, soske valjani ponadari da te propovedina iako na dikhaja odma nesave rezultatija?

17 Amen na džanaja kote ka mukhel koreno ili kote ka bajrol o seme e čačipaskoro so sejnaja le. (Čitin Propovednik 11:6.) Na primer i Barbara, jekh phen koja so isi la poviše taro 80 berš, redovno svedočinela preku telefoni hem preku pismija. Ko jekh taro ple pismija čhivgja i Stražarsko kula taro 1 mart, 2014 berš e temaja „So kergja o Devel baši tute“. * Bizo te džanel, oj bičhalgja akava pismo jekhe bračno pareske kova so sine isklučimo. Ola čitinena sine akava spisanie but puti. O rom osetinela pe sine sar te phene o Jehova direktno kerela lea lafi. Akava bračno pari počmingja te avel ko sostanokija hem palo poviše taro 27 berš, ola ule palem delo taro sobranie. Zamislin kobor sine ohrabrimi hem zajaknimi i Barbara keda dikhlja pozitivna rezultatija taro lakoro pismo.

O Jehova zajakninela amen preku 1) i molitva, 2) i Biblija, 3) o phralja hem o phenja hem 4) i služba (Dikh ko pasusija 9-10, 12, 14)

18. So mora te kera te šaj te dobina sila taro Devel?

18 O Jehova dela amen but bukja te šaj te zajakninel amen, sar soj i molitva, i Biblija, amare phralja hem phenja hem amari služba. Ako koristinaja akala bukja, amen sikavaja leske kaj isi amen doverba ki leste kaj ov šaj te pomožinel amenge hem mangela te kerel adava. Adaleske, sekogaš te ovel amen asavki doverba ko amaro nebesno Dad, kova so but mangela „te sikavel pli sila ki korist okolenge so služinena leske celo vilea“ (2. Let. 16:9).

GILI 61 Džan angle, svedokija e Devleskere!

^ pas. 5 Živinaja ko pharo vreme, ama o Jehova dela amen sila te izdržina. Ki akaja statija, ka dikha sar o Jehova pomožingja e apostol Pavleske hem e Timoteeske ponadari da te služinen leske iako sine len problemija. Isto agjaar, ka kera lafi bašo štar bukja kola so o Jehova dela len amenge te šaj ponadari da te služina leske.

^ pas. 2 O anav tano menimo.

^ pas. 17 Akava broj nane ki romani čhib.

^ pas. 54 OBJASNIMI SLIKA: Džikote tano ko zatvor ko jekh kher ko Rim, o Pavle pišinela pismija nekobore sobranienge hem propovedinela o šukar haberi okolenge so posetinena le.

^ pas. 56 OBJASNIMI SLIKA: O Timotej ohrabrinela e phralen džikote posetinela o sobranija.