Akava nastan meningja mlo životo soske pottikningja man te rodav e Devle. Angleder te vakerav tumenge so slučingja pe panda ki adaja rat, mangava te raskažinav tumenge nekobor bukja so slučingje pe mange sar čhavo kola so meningje mlo razmislibe hem kola so bajrargje i želba ki mande te rodav e Devle.

Bijandiljum ko 1937 berš, ki Gesna, jekh rudarsko diz ki severno Francija. Taro mo dad, kova so sine rudari, sikliljum kaj valjani te ova bukjarne. Ov but mangela sine i pravda, hem adava pottikningja le te borinel pe bašo pravija e rudarengere kola so kerena sine buti ko opasna uslovija. Te šaj te pomožinel lenge, ov sine členi ki jekh organizacija koja so boringja pe bašo pravija e rudarengere hem učestvujnela sine ko štrajkija. Isto agjaar, sine razočarimo taro licemerstvo so sikavena sine o sveštenikija taro adava than. Iako but lendar sine len šukar životo, ola rodena sine pare hem hajbe taro rudarija kolen so na sine len but bašo životo. Me dadeske, lengoro ponašibe sine but odvratno hem adaleske nikogaš  na sikavgja man baši religija. Ustvari, nikogaš na keraja sine lafi bašo Devel.

Sar so bajrovava sine, me da počmingjum te mangav i pravda, a te mrzinav i nepravda. Jekh buti so but smetingja mange, sine o predrasude so sine bute manušen sprema o strancija ki Francija. Me khelava sine fudbal e čhavencar taro imigrantija hem sine mange šukar ko lengoro društvo. Osven adava, mi daj sine tari Polska. Mangljum sa o manuša te živinen ko mir hem te oven len o ista pravija.

Ko 1957 berš, geljum ki vojska. Agjaar arakhliljum ko planine ko Alžir ki adaja rat so spomningjum la poangle. Otkeda vikingjum: „Devla, pomožin mange!“, angli mande iklilo jekh divo her! Lokhilo mange keda dikhljum kaj na sine nesavo dušmani. Sepak, akava nastan hem i celo vojna pottikningje man poseriozno te razmislinav bašo životo. Pučava man sine: „Soske siem akate? Dali o Devel grižinela pe amenge? Dali nekogaš ka ovel čače mir?“

Pokasno keda geljum khere te dikhav man me roditelencar, zapoznajngjum man jekhe Jehovaskere svedokoja. Ov dengja man jekh Biblija ki francusko čhib koja so sine prevod tari katoličko crkva. Keda irangjum man ko Alžir počmingjum te čitinav la hem posebno svidžingje pe mange o lafija taro Otkrovenie 21:3, 4, kote so pišinela: „E Devleskoro šatori tano maškar o manuša... Hem ov ka kosel sekoja asvin taro lengere jakhja, hem meribe nane te ovel više, ni žalibe, ni rojbe, ni dukha“. * Prvo puti šungjum asavke lafija. Pučljum man: „Dali adava šaj te ovel čače?“ Ko adava vreme na džanava sine skoro ništo bašo Devel hem baši Biblija.

Ko 1959 berš, keda irangjum man tari vojska, zapoznajngjum e Fransoa, jekh Svedoko kova so sikavgja man but bibliska čačipa. Na primer, ov sikavgja mange tari Biblija kaj e Devle isi le anav, Jehova (Ps. 83:18). O Fransoa objasningja mange kaj o Jehova ka anel pravda ki Phuv hem ka kerel la raj. A isto agjaar, ka ispolninel o lafija taro Otkrovenie 21:3, 4.

Adala sikljojba sine but logična hem pogodingje man ko vilo. Ama isto agjaar, sium sine but holjamo e sveštenikonge hem mangljum javno te osudinav len adaleske so sikavena e manušen bukja so nane ki Biblija. Izgleda panda razmislinava sine sar mo dad hem mangljum te borinav man protiv i nepravda. Na mangljum te adžikerav, mangljum odma te kerav nešto!

O Fransoa hem o javera Svedokija kolen so zapoznajngjum, pomožingje mange te kontrolirinav mli holi. Ola objasningje mange kaj sar hristijanja amen na valjani te osudina e javeren, nego te pomožina lenge agjaar so ka vakera lenge o šukar haberi bašo Carstvo. Adava kergja o Isus hem zapovedingja ple učenikonge da te keren (Mat. 24:14; Luka 4:43). Isto agjaar, valjangjum te sikljovav te kerav lafi e manušencar ljubezno hem taktično, bizi razlika ko so verujnena. I Biblija vakerela: „O robo e Gospodareskoro na valjani te akošel pe, nego valjani te ovel ljubezno sarinencar“ (2. Tim. 2:24).

 Sar so nakhela sine o vreme, kergjum o potreba promene hem ko jekh pokrainsko kongres ko 1959 berš krstingjum man sar jekh taro e Jehovaskere svedokija. Adathe zapoznajngjum jekhe terne phenja koja so vikinela pe Anžel hem koja so but svidžingja pe mange. Počmingjum nekobor puti te džav ko lakoro sobranie, hem ko 1960 berš, venčingjem amen. Oj tani but šukar romni hem skapoceno poklon taro Jehova (Izr. 19:14).

Sar so nakhena sine o berša, sikliljum but važna pouke taro mudra hem iskusna phralja. Jekh taro najvažna pouke so sikliljum tani kaj, te šaj uspešno te kera nesavi zadača, valjani te ova ponizna hem te primenina o sovet taro Izreki 15:22, kote so pišinela: „O planija uspejnena keda isi but sovetnikija“.

Ko 1964 berš, počmingjum te haljovav kobor tane točna akala lafija. Ko adava berš, počmingjum te služinav sar pokrainsko nadgledniko hem posetinava sine o sobranija te šaj te ohrabrinav e phralen hem e phenjen hem te zajakninav len ko duhovno pogled. Ama, sine man samo 27 berš hem na sine man but iskustvo. Adaleske kergjum greške. Ama, trudingjum man te sikljovav lendar. A najviše taro sa, sikliljum but skapocena pouke taro zrela hem iskusna „sovetnikija“.

Setinava man so slučingja pe mange keda sium sine nevo ki pokrainsko služba. Keda posetingjum jekh sobranie ko Pariz, jekh duhovno zrelo phral pučlja man dali šaj kratko korkori te kerel mancar lafi. Vakergjum leske: „Oja“.

Ov pučlja man: „Lui, kaske o doktori pomožinela, e nasvalenge ili e sastenge?“

Odgovoringjum leske: „E nasvalenge“.

Ov vakergja: „Ko pravo sian. Ama me dikhava kaj tu poviše vreme sian adalencar kola soj tane duhovno saste, sar soj o sobranisko nadgledniko. Ko amaro sobranie isi but phralja hem phenja kola soj tane obeshrabrime, neve ili ladžutne. Ola ka ohrabrinen pe sine keda bi nakhavea sine lencar poviše vreme, ili barem te dža sine ko ručko ki lende“.

O sovet so dengja man akava ljubezno phral sine ko than. Svidžingja pe mange kobor baro mangipe sikavgja sprema e Jehovaske bakhre. Iako sine mange pharo te prifatinav kaj kergjum greška, odma počmingjum te primeninav o sovet. But sium blagodarno e Jehovaske bašo asavke phralja.

 Ko 1969 berš hem ko 1973 berš, sium sine imenujmo te nadgledinav o Oddelenie bašo hajbe ko duj megjunarodna kongresija ko Pariz. Ko kongres so ikergja pe ko 1973 berš hem kova so trajngja pandž dive, valjangjem okolu 60.000 manušenge te grižina amen te ovel len hajbaske. Na džanljum sar ka uspejna te kera adava. Ama palem, o rešenie arakhlilo ko Izreki 15:22 — rode sovet taro mudra manuša. Adaleske rodingjum sovet taro duhovna zrela phralja kola so kergje buti hranaja. Nesave lendar sine kasapija, zemjodelcija, gotvačija hem nabavuvačija. Zaedno uspejngjem te kera adaja phari zadača.

Ko 1973 berš, me hem mi romni siem sine kanime te služina ko Betel ki Francija. Mli prvo zadača adathe isto sine phari. Valjangjum te arakhav načinija sar te bičhala literatura amare phralenge ko Kamerun, ki Afrika, kote so sine zabranimo o propovedibe taro 1970 berš dži ko 1993 berš. Palem, na džanljum sar ka kerav adava. Verojatno primetingja adava o phral kova so nadgledinela sine o propovedibe ki Francija hem adaleske ohrabringja man e lafencar: „Amare phralen ko Kamerun isi len bari potreba tari duhovno hrana. Ajde te hranina len!“ Hem, adava kergjem.

Nekobor puti patujngjum ko phuvja kola soj tane uzo Kamerun te šaj te arakhav man e starešinencar taro Kamerun. Adala phralja sine hrabra hem mudra. Ola pomožingje mange te arakhav načinija te bičhalav redovno literatura e phralenge hem e phenjenge ki lengiri phuv. O Jehova nagradingja amaro trudo. Ustvari, okolu 20 berš, e phralenge hem e phenjenge na falingja nijekh broj tari Stražarsko kula hem Amari služba bašo Carstvo so ikljola sine sekova masek.

Panda taro početok keda zapoznajngjum man e Anželaja, dikhljum kaj tani duhovno. Keda lelem amen, adava šaj sine te dikhav panda poviše.  Ustvari, ko isto dive keda venčingjem amen, oj rodingja mandar te molinav e Jehova baši amari želba te služina e Jehovaske najšukar so šaj sar bračno pari. O Jehova odgovoringja ki adaja molitva.

Isto agjaar, i Anžel pomožingja mange te ovel man poviše doverba ko Jehova. Na primer, keda ko 1973 berš siem sine kanime te služina ko Betel, mislinava man sine dali te prifatina adaja zadača soske but mangava sine i pokrainsko služba. Ama, i Anžel setinkergja man kaj dengjem lafi e Jehovaske kaj ka služina leske celo životo, hem adaleske valjani te prifatina sekoja zadača so dobinaja la tari leskiri organizacija (Evr. 13:17). Oj sine ko pravo, hem adaleske gelem ko Betel. Adava so mi romni tani mudro, razumno hem mangela e Jehova, kergja amaro brako te ovel pocvrsto hem pomožingja amenge te ana šukar odluke.

Akana keda siem ko pophure berša, i Anžel ponadari da tani but šukar romni hem poddržinela man. Na primer, te šaj te posetina o teokratska škole, kola so pobaro delo ikerena pe ki anglisko čhib, me hem i Anžel počmingjem te sikljova pošukar adaja čhib. Ko adava sine vklučimo te dža ko sobranie kote so kerela pe lafi angliski, iako adava vreme sine amen okolu 75 berš. Adaleske so sium sine členi ko Odbor tari podružnica ki Francija, sine mange pharo te arakhav vreme te sikljovav angliski. Ama, i Anžel hem me pomožingjem jekh jekheske. Iako akana isi amen poviše taro 80 berš, ponadari da spreminaja amen bašo sostanokija hem ki anglisko hem ki francusko čhib. Isto agjaar, trudinaja amen kobor so šaj te učestvujna ko sostanokija hem ki služba e sobraniea. O Jehova nagradingja amaro trudo te sikljova i anglisko čhib.

Ko 2017 berš dobingjem jekh posebno bereketi. I Anžel hem me siem sine kanime te posetina i Škola bašo členija taro odborija e podružnicengere hem lengere romnja koja so ikergja pe ko Obrazovno centar ko Paterson, Njujork.

O Jehova tano o Najbaro Učiteli (Isa. 30:20). Adaleske sarine amen, hem terne hem phure, dobinaja i najšukar obuka! (5. Moj. 4:5-8). Mle jakhencar dikhljum sar o terne kola so šunena e Jehova hem e zrela phralen hem phenjen duhovno napredujnena hem ovena verna sluge e Jehovaske. O Izreki 9:9 setinkerela amen: „Sikav e mudro manuše, hem ka ovel panda pomudro. Sikav e pravedniko, hem ka džanel poviše“.

Ponekogaš, setinava man ki adaja strašno rat ko planine ko Alžir angleder 60 berš. Ni najhari na džanljum kaj ka ovel man doborom šužo životo. Sikliljum but taro javera! O Jehova čače dengja mange hem e Anželake jekh but šužo životo. Adaleske, rešime siem nikogaš te na čhinava te sikljova taro amaro nebesno Dad hem taro mudra hem zrela phralja hem phenja kola so but mangena le.