1. Soske valjani amenge mudrost so avela taro Devel? (Izreki 4:7).

 KEDA valjangjan te ane nesavi važno odluka tu sigurno molingjan tut baši mudrost, soske džanljan kaj valjangja tuke adava (Jak. 1:5). O cari o Solomon pišingja: „I mudrost tani najvažno“. (Čitin Izreki 4:7.) Džangjola pe, o Solomon na kergja lafi baši bilo savi mudrost. Ov kergja lafi baši mudrost koja so avela taro Jehova (Izr. 2:6). Ama šaj li e Devleskiri mudrost te pomožinel amenge te ikljova ko krajo e problemencar so isi amen avdive? Oja šaj. Ki akaja statija ka dikha sar.

2. Kova tano jekh način sar šaj te ova čače mudra?

² Jekh način sar šaj te ova čače mudra tano agjaar so ka proučina hem ka primenina o sovetija taro duj manuša so sine but mudra. Prvo ka dikha e Solomoneskoro primer. I Biblija vakerela: „O Devel dengja e Solomoneske but bari mudrost hem proniklivost“ (1. Car. 4:29). Dujto, ka dikha e Isuseskoro primer kova so sine o najmudro manuš so dži akana živingja ki phuv (Mat. 12:42). Baši leske sine prorokujmo: „E Jehovaskoro duho ka ovel upri leste. Adaleske ov ka ovel mudro, but šukar ka haljovel o bukja“ (Isa. 11:2).

3. Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

³ O Devel dengja e Solomoneske hem e Isuseske bari mudrost. Adaleske, ola šaj sine te den šukar sovetija bašo bukja kola soj tane sarinenge važna. Ki akaja statija ka dikha trin lendar kola so ka pomožinen amenge te ovel  amen uramnoteženo stavi bašo pare, baši buti hem baši amende.

4. Savi razlika sine maškar o Solomon hem o Isus keda kerela pe lafi bašo materijalna bukja?

⁴ O Solomon sine but barvalo hem sine le luksuzno životo (1. Car. 10:7, 14, 15). A e Isuse sine le skromno životo hem na sine le plo kher (Mat. 8:20). Ama e soldujen sine len uramnoteženo stavi bašo materijalna bukja soske lengiri mudrost avela sine taro Jehova.

5. Savo uramnoteženo stavi sine e Solomone bašo pare?

⁵ O Solomon džanlja kaj o pare „tane zaštita“ (Prop. 7:12). E parencar šaj te kina bukja so valjani amenge hem nesave bukja so mangaja te kina len. Ama iako sine but barvalo, o Solomon halilo kaj isi but bukja so tane považna taro pare. Na primer, ov pišingja: „Pošukar tano te birine šukar anav, nego baro barvalipe“ (Izr. 22:1). O Solomon isto agjaar dikhlja kaj o manuša kola so mangena o pare obično nane doborom bahtale e bukjencar so isi len (Prop. 5:10, 12). Ov isto agjaar predupredingja amen kaj na valjani te mislina kaj o pare tane i najvažno buti ko amaro životo, soske sigate šaj te našava len (Izr. 23:4, 5).

6. Savo uramnoteženo stavi sine e Isuse bašo materijalna bukja? (Matej 6:31-33).

⁶ E Isuse sine le uramnoteženo stavi bašo materijalna bukja. Ov uživinela sine ko hajbe hem ko pijbe (Luka 19:2, 6, 7). Ki jekh prilika kergja jekh but šuži mol hem adava sine leskoro prvo čudo (Jovan 2:10, 11). A ko dive keda mulo, sine uravdo skupo šej (Jovan 19:23, 24). Ama o Isus na dozvolingja o materijalna bukja te oven i najvažno buti ko leskoro životo. Ov vakergja ple sledbenikonge: „Nijekh našti te služinel duje gospodarenge. Našti te služinen hem e Devleske hem e barvalipaske“ (Mat. 6:24). O Isus sikavgja amen kaj ako rodaja najangle o Carstvo, o Jehova ka  del amen sa soj amenge potrebno. (Čitin Matej 6:31-33.)

7. Sar pomožingja jekhe phraleske adava so sine le uramnoteženo stavi bašo pare?

⁷ But phralja hem phenja sine len korist adaleske so primeningje e Jehovaskoro mudro sovet bašo pare. Te dikha e Danieleskoro primer kova so nane ko brako. Ov vakerela: „Keda sium sine tinejdžeri odlučingjum o duhovna bukja te čhivav ko prvo than ko mlo životo“. Adaleske so sine le skromno životo, o Daniel šaj sine te koristinel plo vreme hem ple sposobnostija te šaj te kerel but različna bukja ki služba bašo Jehova. Ov ponadari vakerela: „Šaj čače te vakerav kaj nikogaš na kaingjum man baši mli odluka. Džangjola pe, dži akana sigurno šaj sine but te zarabotinav, ako o pare bi ovena sine i najvažno buti ko mlo životo. Ama tegani na bi ovena man sine akala šukar amala so isi man hem na bi ovava sine bahtalo soske čhivava o Carstvo ko prvo than. Nane pare ko sveto so šaj te merinen pe e bereketencar kola so dobingjum len taro Jehova“. Taro akava primer šaj te dikha kaj tano amare šukaripaske ako koncentririnaja amen ko duhovna bukja namesto ko pare.

8. Kotar džanaja kaj e Solomone sine le uramnoteženo stavi baši buti? (Propovednik 5:18, 19).

⁸ O Solomon vakergja kaj i buti šaj te anel baro bahtalipe, baši koja so vakergja kaj tani „poklon taro Devel“. (Čitin Propovednik 5:18, 19.) Ov pišingja: „Tari sekoja phari buti so kerela pe isi korist“ (Izr. 14:23). O Solomon kergja taro iskustvo lafi soske sine but bukjarno. Ov kergja khera, nive drakhencar, gradine hem ezerija. Isto agjaar kergja dizja (1. Car. 9:19; Prop. 2:4-6). Bašo sa adava valjani sine te kerel but buti hem sigurno but uživinela sine ko adava. Ama o Solomon džanlja kaj ako mangela te ovel čače bahtalo valjani te kerel nešto poviše. Adaleske, kergja isto agjaar but bukja e Jehovaske. Na primer, sine odgovorno te gradinel pe o hrami bašo Jehova. Adava proekti trajngja efta berš! (1. Car. 6:38; 9:1). Otkeda o Solomon kergja but različna bukja halilo kaj i najvažno buti tani te služinel pe e Jehovaske. Ov pišingja: „Adaleske, so šaj te phena ko krajo? Neka ovel tut dar taro čačutno Devel hem iker leskere zapovedija“ (Prop. 12:13).

9. Sar o Isus ikergja uramnoteženo stavi baši buti?

⁹ O Isus sine but bukjarno. Angleder te počminel ple službaja, kerela sine buti sar stolari (Mar. 6:3). Sigurno leskere roditelija but ceninena sine so pomožinela len sine te grižinen pe pumare bare familijake. But džene mangena sine te kinen o bukja so kerela len sine o Isus soske ov kerela len sine sovršeno. O Isus sigurno uživinela sine ki pli buti. Iako kerela sine pli buti but šukar, ov odvojnela sine peske vreme bašo duhovna aktivnostija (Jovan 7:15). Pokasno sar polnovremeno propovedniko, ov sovetingja okolen so šunena le sine: „Ma keren buti bašo hajbe kova so rumingjovela, nego bašo hajbe so na rumingjovela hem anela večno životo“ (Jovan 6:27). Hem ko Propoved ki gora o Isus vakergja: „Kheden tumenge barvalipe ko nebo“ (Mat. 6:20).

10. Savo problemi šaj te ovel nekas ki buti?

¹⁰ I mudrost so avela taro Devel pomožinela amenge te ovel amen uramnoteženo stavi baši amari buti. Sar hristijanja, pottiknime siem te kera vredno buti  hem te kera „šukaripe amare vastencar“ (Ef. 4:28). O gazdija but puti primetinena kaj siem bukjarne, česna hem šaj vakerena amenge kaj ceninena amari buti. Adaleske šaj te manga poviše saatija te kera buti te šaj amare gazda te ovel le šukar mislenje bašo e Jehovaskere svedokija. Ama ako keraja adava, šaj nane te ovel amen dovolno vreme baši amari familija hem bašo duhovna aktivnostija. Te šaj te ova uramnotežena ka valjani te kera nesave promene.

11. So siklilo jekh phral baši buti?

¹¹ Jekh terno phral so vikinela pe Vilijam dikhlja kobor tano korisno te ovel le uramnoteženo stavi baši buti. Bašo jekh starešina kaske so angleder kerela sine buti, vakergja: „[Akava phral] tano jekh but šukar primer bašo adava sar valjani te dikhel pe ki buti. Ov tano bukjarno hem adaleske tano cenimo taro leskere mušterie baši pli šukar buti. Ama ko krajo taro dive ov na razmislinela više baši buti, nego koristinela plo vreme hem sila baši pli familija hem bašo Jehova. Hem ov tano jekh taro najbahtale manuša so džanava“. *

12. Sar sikavgja o Solomon kaj sine le uramnoteženo stavi baši peste, ama sar pokasno meningja pe adava?

¹² Keda sine verno sluga e Jehovaske, e Solomone sine le uramnoteženo stavi baši peste. Keda sine terno ov sine svesno bašo ple granice hem adaleske rodingja vodstvo taro Jehova (1. Car. 3:7-9). Keda počmingja te vladinel, o Solomon džanlja kaj šaj te ovel gordo. Ov pišingja: „I gordost anela propast hem i voobrazenost anela peribe“ (Izr. 16:18). Žalno tano so pokasno o Solomon na primeningja o sovet kova so ov korkori dengja le. Ov počmingja te ovel gordo hem te ignoririnel e Devleskere upatstvija. Na primer, ko zakoni pišinela sine kaj jekh cari na  valjani sine te lel peske but romnja, te šaj te na cidel leskoro vilo ko pogrešno drumo (5. Moj. 17:17). O Solomon na sine poslušno ko adava zakoni hem lela peske 700 romnja hem 300 naložnice kolendar so but na služinena sine e Jehovaske (1. Car. 11:1-3). O Solomon šaj mislingja peske kaj adava nane te ovel leske problemi. Ama pokasno mora sine te trpinel o posledice adaleske so na šungja e Jehova (1. Car. 11:9-13).

13. So šaj te sikljova ako razmislinaja bašo e Isuseskoro ponizno stavi?

¹³ E Isuse sine le uramnoteženo hem ponizno stavi baši peste. Angleder te avel ki phuv, o Isus kergja but šuže bukja ki služba bašo Jehova. Ki Biblija pišinela kaj preku leste tano kerdo „sa soj ko nebo hem ki phuv“ (Kol. 1:16). Keda krstingja pe o Isus verojatno setingja pe ko bukja so kergja len keda sine ple Dadea (Mat. 3:16; Jovan 17:5). Ama adava na kergja te ovel gordo. Namesto adava, nikogaš na manglja te sikavel pe kaj tano pošukar taro javera. Ov vakergja ple učenikonge kaj na alo ki phuv te služinen leske, nego alo te služinel hem te del plo životo sar otkupnina bute dženenge (Mat. 20:28). Isto agjaar, skromno priznajngja kaj našti ništo te kerel korkori pestar (Jovan 5:19). Ov čače sine but ponizno! O Isus mukhlja amenge but šukar primer palo kova so šaj te dža.

14. So šaj te sikljova taro Isus bašo adava sar te dikha ki amende?

¹⁴ O Isus sikavgja ple sledbenikon te dikhen ispravno ki peste. Ki jekh prilika ov uveringja len: „Tumenge čak sekoja bal taro šero tani gejmi“ (Mat. 10:30). Akala lafija šaj te utešinen amen posebno ako na dikhaja šukar ki amende. Adava značinela kaj amaro nebesno Dad čače interesinela pe amenge hem kaj siem skapocena anglo leskere jakhja. Ako o Jehova dozvolinela te služina leske hem mislinela kaj valjani večno te živina ko leskoro sveto, tegani nane amen pravo te sumnina amen ki leskiri procenka.

15. a) Sprema jekh Stražarsko kula, savo stavi valjani te ovel amen baši amende? b) Sar soj sikavdo ki slika tari 24 strana, save bereketija šaj te našava ako previše koncentririnaja amen ki amende?

 ¹⁵ Okolu 15 berš angleder, ki Stražarsko kula sine pišimo kaj valjani te ovel amen uramnoteženo stavi baši amende: „Ma te dozvolina te ovel amen but baro mislenje baši amende so ka počmina te ova gorda. A tari javer strana, na valjani te mislina kaj ni hari na vredinaja. Namesto adava valjani te ovel amen uramnoteženo stavi baši amende hem adava značinela te haljova kaj isi amen jaka hem slaba strane. Jekh phen vakergja: ’Na sium i najlošno ličnost ko sveto, ama na sium baš sjajno. Isi man mle jaka strane hem mle slaba strane sar sa e javeren‘“. * Šaj jasno te dikha soske tano šukar te ovel amen uramnoteženo stavi baši amende.

16. Soske o Jehova dela amen mudro vodstvo?

¹⁶ Preku plo Lafi, o Jehova dela amen mudro vodstvo. Ov mangela amen hem mangela te ova bahtale (Isa. 48:17, 18). I najšukar odluka so šaj te ana la hem so ka kerel amen čače bahtale tani te čhiva o duhovna bukja ko prvo than ko amaro životo. Ako keraja agjaar, tegani nane te oven amen o problemija so isi okolen so čhivena o pare, i buti hem peste ko prvo than. Sarine amen te ova odlučna te ova mudra hem te kera e Jehova bahtalo! (Izr. 23:15).