1-2. Objasnin sar nesave bibliska načelija ovena amenge považna keda meninena pe amare okolnostija.

 KEDA venčinena pe, o džamutro hem i bori vnimatelno šunena jekh biblisko govor bašo brako. O načelija soj spomnime ko govor na šunena len prvo puti. Ama taro adava dive adala načelija počmingje te oven lenge panda považna. Soske? Adaleske so akana ka primeninen len sar bračno pari.

² Slično tano keda o rom hem i romni ovena roditelija. Beršencar šaj šungje but govorija bašo adava sar te bajrarel pe čhaven. Ama akana o načelija so šunena len počmingje te oven lenge panda považna. Akana ola ka valjani te bajraren pumare čhaven. Adaja tani jekh bari odgovornost! Džangjola pe, keda meninena pe amare okolnostija, nesave bibliska načelija ovena amenge považna. Adaja tani jekh pričina soske e Jehovaskere sluge čitinena i Biblija hem hor razmislinena bašo adava „sekova dive“ taro pumaro životo, sar so sine vakerdo e Izraelsko carenge te keren adava (5. Moj. 17:19).

3. Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

³ Tumen o roditelija, isi tumen bari čest te sikaven tumare čhaven bašo Jehova. Ama nane dovolno te vakeren lenge samo nesave informacie bašo Devel, nego valjani te pomožinen lenge te mangen le taro vilo. Sar šaj te keren  adava? Ki akaja statija ka dikha štar bibliska načelija kola so šaj te pomožinen e roditelenge (2. Tim. 3:16). Isto agjaar ka dikha sar nesave roditelenge sine korisno adava so primeningje o bibliska načelija.

4. Kova tano jekh načelo so šaj te pomožinel e roditelenge te pomožinen pumare čhavenge te zamangen e Jehova? (Jakov 1:5).

⁴ 1 načelo: Rode vodstvo taro Jehova. Molin e Jehova te del tut i mudrost koja so valjani tuke te šaj te pomožine tumare čhavenge te zamangen le. (Čitin Jakov 1:5.) Ov tano i najšukar ličnost so šaj te del tut sovet, hem isi poviše pričine soske tano agjaar. Te dikha duj lendar. Prvo, o Jehova tano o najiskusno roditeli (Ps. 36:9). Hem dujto, o mudro sovet so dela le sekogaš anela šukar rezultati (Isa. 48:17).

5. a) Sar e Jehovaskiri organizacija pomožinela e roditelenge? b) Sar soj sikavdo ko videoklipi, so sikliljan taro način sar o phral hem i phen Amorim vospitingje pumare čhaven?

⁵ Preku plo Lafi hem pli organizacija, o Jehova dela but duhovno hrana koja so temelinela pe ki Biblija hem koja so šaj te pomožinel e roditelenge te sikaven pumare čhaven te zamangen e Jehova (Mat. 24:45). Na primer, šaj te arakhe but praktična sovetija ki rubrika „Soveti za semejstvata“ koja so nekobor berša ikljola sine ko pečatimo izdanie ko spisanie Razbudete se!, a akana arakhljola ki amari internet-stranica. Isto agjaar, but videoklipija tari amari internet-stranica šaj te pomožinen e roditelenge te primeninen e Jehovaskere sovetija džikote bajrarena pumare čhaven * (Izr. 2:4-6).

6. So mislinela jekh dad baši pomoš so dobinela ov hem leskiri romni tari e Jehovaskiri organizacija?

⁶ But roditelija vakergje kaj tane blagodarna baši pomoš koja so o Jehova dela la preku pli organizacija. Jekh dad kova so vikinela pe Džo priznajnela: „Te bajrare trine čhaven ko čačipe nane lokho. Me hem mi romni sekogaš molinaja amen e Jehovaske baši pomoš, hem but puti baš keda ka valjani amenge sine pomoš baši  jekh situacija ka ikljol sine nesavi statija ili videoklipi. Sine amenge navika sekogaš te roda vodstvo taro Jehova“. O Džo hem leskiri romni halile kaj akala statie hem videoklipija pomožingje lengere čhavenge te oven popaše e Jehovaja.

7. Soske tano važno o roditelija te den pestar sa te šaj te den šukar primer pumare čhavenge? (Rimjanite 2:21).

⁷ 2 načelo: De šukar primer. O čhave dikhena sa so kerena lengere roditelija hem but puti kerena baš adava so dikhena. Džangjola pe, nijekh roditeli nane sovršeno (Rim. 3:23). Ama o mudra roditelija dena pestar sa te oven šukar primer pumare čhavenge. (Čitin Rimjanite 2:21.) Jekh dad bašo čhave vakergja: „Ola tane sar sungjerija kola so upinena sa“. Ov ponadari vakerela: „Ola odma ka vakeren amenge keda amen na keraja o bukja kola so sikavaja len te keren“. Znači, ako mangaja amare čhave te mangen e Jehova, tegani valjani te dikhel pe kaj amen but mangaja e Jehova.

8-9. So sikliljan taro adava so vakergje o Endru hem i Ema?

⁸ Isi but načinija sar o roditelija šaj te sikaven pumare čhaven te mangen e Jehova. Primetin so vakergja o Endru, jekh phral kole so isi le 17 berš: „Me roditelija sekogaš sikavena mange sine kobor tano važno te molinav man. Mo dad sekoja rat molinela pe sine mancar, iako me angleder više molinava man sine korkori. Me roditelija sekogaš vakerena amenge sine: ’Šaj te keren e Jehovaja lafi sekogaš keda mangena‘. Adaleske i molitva uli mange but važno. Akana nane mange pharo te molinav man hem te dikhav e Jehova sar Dad kova so but mangela man“. Tumen o roditelija, ma bistren kaj tumaro mangipe bašo Jehova šaj but te vlijajnel upro tumare čhave.

⁹ Te dikha isto agjaar e Emakoro primer. Lakoro dad gelo peske kheraldan hem mukhlja len ko baro borči kova so lakiri daj mora sine te iranel le. Oj vakerela: „But puti mi daj ačhovela sine bizo pare, ama oj sekogaš kerela sine lafi bašo adava sar o Jehova grižinela pe ple slugenge. Taro način sar živinela sine plo životo, šaj sine te dikhav kaj verujnela sine ko adava. Mi daj ikerela pe sine ko adava so sikavela man sine“. So šaj amen te sikljova? O roditelija šaj te den šukar primer čak ko phare situacie (Gal. 6:9).

10. Ko save prilike šaj sine but izraelcija te keren lafi pumare čhavencar? (5. Mojseeva 6:6, 7).

¹⁰ 3 načelo: Ker redovno lafi tle čhavencar. O Jehova vakergja e Izraelconge taro purano vreme redovno te sikaven pumare čhaven baši leste. (Čitin 5. Mojseeva 6:6, 7.) Sekova dive akale roditelen sine len but prilike te keren pumare čhavencar lafi hem te pomožinen lenge te zamangen e Jehova. Na primer, jekh terno izraelco šaj saatencar pomožinela sine ple dadeske ko sadibe hem ko khedibe o plodija tari niva. Leskiri phen šaj pobaro delo taro dive pomožinela sine ple dajake te sivel, te pletinel hem okolu javera kherutne bukja. Džikote o roditelija hem o čhave kerena sine zaedno buti šaj sine te keren bašo but važna teme lafi. Na primer, šaj sine te keren lafi bašo adava kobor tano šukar o Jehova hem sar ov pomožinela lengere familijake.

11. Ki koja prilika o roditelija šaj te keren pumare čhavencar lafi?

¹¹ Avdive o životo nane više sar so sine angleder. Ko but phuvja o roditelija hem o čhave našti te odvojnen vreme te nakhen zaedno. O roditelija tane ki buti, a o čhave tane ki škola. Adaleske o roditelija  mora te trudinen pe te arakhen prilike te šaj te keren pumare čhavencar lafi (Ef. 5:15, 16; Fil. 1:10). Jekh asavki prilika tani i Familijarno rat. Jekh terno phral kova so vikinela pe Aleksandar vakerela: „Mo dad sekogaš odvojnela vreme baši Familijarno rat hem na dozvolinela ništo te čhinavel amen te kera la. Otkeda završinaja e proučibaja, keraja amenge lafi bašo javera da važna teme“.

12. So na valjani te bistren o roditelija džikote ikerena i Familijarno rat?

¹² Ako sian roditeli, so šaj te kere te šaj tle čhave te uživinen ki Familijarno rat? Šaj tle čhavencar te proučine amaro nevo lil Ov bahtalo zasekogaš. Akava lil ka pomožinel tuke te ovel tut šukar razgovor tle čhavencar. Ako mangea tle čhave te vakeren tuke sar osetinena pe ili save problemija isi len, ma koristin i Familijarno rat te kritikujne len hem te ispravine len. Hem probin ma te nervirine tut sigate ako ponekogaš tle čhave vakerena bukja kola so nane ko sklad e Biblijaja. Namesto adava, ov blagodarno so ola tane iskrena tuja hem vakerena tuke sar osetinena pe, hem ohrabrin len ponadari da te keren adava. Najšukar šaj te pomožine tle čhavenge keda džanea sar ola čače osetinena pe.

13. Ko save javera prilike o roditelija šaj te pomožinen pumare čhavenge te oven popaše e Jehovaja?

¹³ Tumen o roditelija, roden prilike ko teko e diveskoro te šaj te pomožinen tumare čhavenge te oven paše e Jehovaja. Na valjani te sikaven len bašo amaro manglo Devel samo keda proučinena lencar i Biblija. Primetin so vakergja jekh daj koja so vikinela pe Lisa: „Pomožingjem amare čhavenge preku o stvorime bukja pošukar te zapoznajnen e Jehova. Na primer, keda amaro džukel kerela sine nešto smešno hem amare čhave ka asan, tegani amen vakeraja sine lenge kaj amare Stvoritele isi le smisla bašo humor hem kaj mangela o životo isto sar amen so mangaja le“.

14. Soske tano važno o roditelija te pomožinen pumare čhavenge te birinen šukar amala? (Izreki 13:20).

¹⁴ 4 načelo: Pomožinen tumare čhavenge te birinen šukar amala. E Devleskoro Lafi jasno vakerela kaj amare amalen šaj  te ovel len ili šukar ili lošno vlijanie upri amende. (Čitin Izreki 13:20.) Dali džanena kasaja družinena pe tumare čhave? Dali odvojngjan vreme te zapoznajne lengere amalen? Sar šaj te pomožinen tumare čhavenge te družinen pe okolencar so mangena e Jehova? (1. Kor. 15:33). Šaj te keren adava agjaar so ka kanine nesave duhovno zrela phralen te oven tumencar zaedno ko nesave familijarna aktivnostija (Ps. 119:63).

15. So šaj te keren o roditelija te šaj te pomožinen pumare čhavenge te arakhen peske šukar amala?

¹⁵ Te dikha o iskustvo jekhe dadeskoro kova so vikinela pe Toni. Ov vakerela so kergja ov hem leskiri romni te šaj te pomožinen pumare čhavenge te arakhen šukar amala: „Beršencar me hem mi romni kaninaja sine različna phralen hem phenjen hem adava bizi razlika ki koja vozrast sine. Haja sine zaedno maro hem ikeraja sine i Familijarno rat. Akava tano jekh but šukar način te šaj pošukar te zapoznajna okolen so mangena e Jehova hem soj tane bahtale so služinena leske. But siem bahtale so šaj sine te kanina pokrainska nadglednikon, misioneren hem javeren te aven ko amaro kher. Lengoro iskustvo, i revnost hem o samopožrtvuvano stavi but vlijajngje upro amare čhave hem pomožingja lenge te oven paše e Jehovaja“. Tumen o roditelija, oven odlučna te pomožinen tumare čhavenge te arakhen peske šukar amala.

16. So ako tlo čhavo vakerela kaj na mangela te služinel e Jehovaske?

¹⁶ So ako jekh taro tle čhave vakerela kaj na mangela te služinel e Jehovaske, iako tu but trudingjan tut? Ma mislin kaj tu sian krivo. Sar sarinenge, o Jehova dengja tle čhavenge da slobodno volja — i sposobnost te birinen dali ka služinen leske ili na. Ako tlo čhavo odlučingja te cidel pe taro Jehova, ma našav tli nadež, šaj jekh dive ka iranel pe. Setin tut ki sporedba bašo buntovno čhavo (Luka 15:11-19, 22-24). Adava terno manuš kergja but lošna bukja, ama ko krajo irangja pe. Nekoj šaj te vakerel: „Ama adava sine samo paramis.  Dali mlo čhavo šaj čače te iranel pe ko Jehova?“ Oja, šaj! Baš akava slučingja pe jekhe terneske so vikinela pe Ili.

17. Sar ohrabrinela tut e Iliskoro iskustvo?

¹⁷ O Ili bašo ple roditelija vakerela: „Ola but trudingje pe te sikaven man te mangav e Jehova hem i Biblija. Ama keda uljum tinejdžeri počmingjum te buninav man“. O Ili počmingja te živinel dvolično životo hem na mangela sine te prifatinel i pomoš taro ple roditelija te šaj te ovel paše e Jehovaja. Otkeda gelo peske kheraldan, počmingja te kerel panda pološna bukja. Ama ponekogaš kerela sine lafi jekhe amalea bašo Jehova. O Ili vakerela: „So poviše kerava sine lea lafi bašo Jehova doborom poviše razmislinava sine bašo Devel“. Palo nesavo vreme o Ili irangja pe ko čačipe. * Zamislin kobor bahtale sine leskere roditelija so trudingje pe te sikaven le panda taro tiknipe te zamangel e Jehova (2. Tim. 3:14, 15).

18. Sar dikhea ko roditelija kola so but trudinena pe te sikaven pumare čhaven te zamangen e Jehova?

¹⁸ Tumenge e roditelenge tani dendi jekh but bari prednost — te bajraren neve sluge e Jehovaske (Ps. 78:4-6). Adava nane lokho, hem adaleske mangaja iskreno te pofalina tumen bašo tumaro baro trudo te pomožinen tumare čhavenge. Ako ponadari da dena tumendar sa te pomožinen tumare čhavenge te zamangen e Jehova hem te sikaven len te ovel leske poslušna, šaj te oven sigurna kaj amaro nebesno Dad ka ovel bahtalo (Ef. 6:4).