1. So šaj te keren o terne phralja?

TERNE phraljalen tumen šaj te oven but korisna ko sobranie. But tumendar tane silna hem pherde energija (Izr. 20:29). Tumen but kerena te šaj te pomožinen tumare phralenge hem phenjenge hem šaj mangena te oven sluga-pomošnikija. Ama, šaj mislinena tumenge kaj o javera dikhena tumen sar but terne hem kaj sien neiskusna te šaj te dobinen nesavi važno zadača. Iako sien terne, isi bukja so šaj te keren akana te šaj te stekninen i doverba hem o poštovanje e javerengoro taro sobranie.

2. So ka dikha ki akaja statija?

² Ki akaja statija, ka razgledina o životo taro cari o David. Isto agjaar, ka razgledina nesave nastanija taro životo e duje carengoro tari Juda — o Asa hem o Josafat. Ka dikha save problemija sine akale trine manušen, sar rešingje len hem so šaj te sikljoven o terne phralja taro lengoro primer.

3. Kova tano jekh način sar šaj o poterne te pomožinen e pophurenge ko sobranie?

³ Džikote sine terno, o David siklilo veštine so sine korisna e javerenge. Jasno tano kaj le sine le paše amalipe e Jehovaja, ov isto agjaar but trudingja pe te ovel šukar muzičari hem ov koristingja ple veštine te pomožinel  e Sauleske kova sine pomazimo cari taro Devel (1. Sam. 16:16, 23). Dali tu sar terno manuš isi tu veštine kola so šaj te oven korisna e javerenge ko sobranie? Bute ternen isi len asavke veštine. Na primer, šaj primetingjan kobor nesave taro pophure tane blagodarna keda o terne sikavena lenge sar te koristinen pumare tabletija ili javera elektronska uredija baši pumari lično studija hem bašo sostanokija. Tu šaj but te pomožine e pophurenge adaleske so haljovea tut tari tehnologija.

4. Isto sar o David, kola osobine mora o terne phralja te razvinen? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

⁴ Ko plo životo, o David dokažingja kaj tano odgovorno hem kaj e javeren šaj te ovel len doverba ki leste. Na primer, džikote sine terno, ov grižinela pe sine but ple dadeskere bakhrenge. Adaja sine jekh opasno zadača. O David pokasno vakergja e Sauleske: „Tlo sluga arakhela sine ple dadeskere bakhren, hem tegani alo jekh lavi, a javer puti mečka, hem lelja jekhe bakhre taro stado. Prastandiljum pali leste, khuvgjum le hem ikalgjum e bakhre taro leskoro muj“ (1. Sam. 17:34, 35). O David džanlja kaj tano odgovorno te grižinel pe e bakhrenge, hem ov hrabro boringja pe te šaj te zaštitinel len. O terne phralja šaj te džan palo e Davideskoro primer agjaar so ka den pestar sa te ispolninen bilo koja zadača soj lenge dendi.

5. Sprema Psalm 25:14, koja tani i najvažno buti so šaj o terne phralja te keren?

⁵ Panda sar terno, o David razvingja but paše amalipe e Jehovaja. Adava amalipe sine but považno tari e Davideskiri hrabrost ili leskiri sposobnost te bašalel ki harfa. O Jehova na sine samo e Davideskoro Devel, nego ov sine isto agjaar leskoro amal — leskoro paše amal. (Čitin Psalm 25:14.) Terne phraljalen, i najvažno buti so šaj te keren tani te oven popaše tumare nebesno Dadea, ako kerena adava tumen šaj te dobinen poviše zadače ko sobranie.

6. Savo negativno mislenje sine nesaven bašo David?

⁶ Jekh predizvik kova so o David valjani sine te nakhavel sine kaj o javera ki leste dikhena sine sar but terno hem neodgovorno. Na primer, keda o David gelo dobrovolno te borinel pe protiv o Golijat, o cari o Saul manglja te čhinavel le, adalea so vakergja leske: „Tu sian panda čhavo“  (1. Sam. 17:31-33). Angleder, e Davideskoro phral krivingja le kaj tano neodgovorno (1. Sam. 17:26-30). Ama, o Jehova na dikhela sine ko David sar nezrelo ili neodgovorno. Ov šukar džanela sine e Davide. Hem o David šaj sine te mudarel e Golijate adaleske so sine le doverba ko plo amal ko Jehova (1. Sam. 17:45, 48-51).

7. So šaj te sikljove taro jekh izveštaj bašo David?

⁷ So šaj te sikljova taro e Davideskoro iskustvo? Sikljovaja kaj valjani te ova strpliva. Šaj ka valjani vreme okolenge so džanena tut sar tikno čhavo te haljoven kaj tu bariljan. Ama, ov sigurno kaj o Jehova na koncentririnela pe ko adava sar izgledinea. Ov džanela koj sian tu hem so šaj te kere (1. Sam. 16:7). Ker pozoralo tlo amalipe e Devlea. O David kergja adava adalea so vnimatelno dikhela sine o bukja so kergja len o Jehova. Ov razmislinela sine so sikavena adala bukja bašo Jehova (Ps. 8:3, 4; 139:14; Rim. 1:20). Javer buti so šaj te kere tani te rode o Jehova te del tu sila. Na primer, dali nesave tle součenikija asana tuke adaleske so sian e Jehovaskoro svedoko? Ako agjaar, molin tut e Jehovaske te pomožinel tuke te ikljove ko krajo akale problemea. Primenin o praktična sovetija so arakhljona ko leskoro Lafi hem ko amare publikacie hem videoklipija. Sekova puti keda dikhea sar o Jehova pomožinela tuke te ikljove ko krajo e problemencar, tli doverba ki leste ka bajrol. Isto agjaar, keda o javera ka dikhen kaj isi tut doverba ko Jehova, tu ka steknine lengiri doverba.

8-9. So pomožingja e Davideske strplivo te adžikerel te ovel cari, hem so šaj o terne phralja te sikljon taro leskoro primer?

⁸ Te dikha jekh javer predizvik so sine e Davide. Otkeda sine pomazimo te ovel cari, o David valjani sine te adžikerel but berša angleder te počminel te vladinel sar cari ki Juda (1. Sam. 16:13; 2. Sam. 2:3, 4). So pomožingja leske ko adava periodi strplivo te adžikerel? Namesto te ovel but obeshrabrimo, o David koncentriringja pe ko adava so šaj te kerel. Na primer, keda našlja ki filistejsko phuv, o David koristingja i prilika te borinel pe protiv o izraelska dušmanja. Agjaar, ov zaštitingja o granice tari judejsko teritorija (1. Sam. 27:1-12).

⁹ So šaj o terne phralja te sikljoven taro e Davideskoro primer? Koristin i prilika te služine e Jehovaske hem tle phralenge. Te dikha so slučingja pe jekhe phraleske so vikinela pe Rikardo. * Panda keda sine le okolu deš berš, sine le želba te ovel opšto pioneri. Ama, o starešine vakergje kaj panda nane spremno. Namesto te ovel obeshrabrimo hem holjamo, o Rikardo koristingja o vreme te džal poviše ki služba. Ov vakerela: „Keda razmislinava bašo vreme so nakhlja, haljovava kaj valjani sine panda te napredujnav. Posetinava sine sekole jekhe so sikavela sine interes hem spreminava man sine baši sekoja povtorno poseta. Čak vodingjum mlo prvo biblisko kursi. Kobor poviše propovedinava sine, doborom pohari trema sine man“. O Rikardo akana služinela sar delotvorno opšto pioneri hem sar sluga-pomošniko.

10. So kergja o David ki jekh prilika angleder te anel jekh važno odluka?

¹⁰ Te dikha jekh javer izveštaj taro e Davideskoro životo. Keda garavela pe sine taro Saul ki filistejsko phuv, o David hem leskere manuša mukle pumare familien hem gele te borinen pe. Džikote o murša  na sine adathe, nesave dušmanja silaja napadingje lengere khera hem zarobingje lengere familien. Adaleske so sine iskusno vojniko, o David šaj sine lokheste te mislinel peske kaj ov šaj te kerel jekh šukar plani te šaj te spasinel len. Namesto adava, o David rodingja vodstvo taro Jehova. Preku jekh svešteniko, kova so vikinela pe sine Avijatar, o David pučlja e Jehova: „Dali te džav palo akala čora?“ O Jehova vakergja e Davideske te džal hem uveringja le kaj ka spasinel e zarobenikon (1. Sam. 30:7-10). So šaj te sikljove taro akava nastan?

11. So šaj te kere angleder te ane odluke?

¹¹ Rode sovet angleder te ane nesave odluke. Ker lafi tle roditelencar. Isto agjaar, šaj te dobine šukar sovet keda kerea lafi e iskusna starešinencar. Isto sar o Jehova, tute da šaj te ovel tut doverba ko akala imenujme phralja. O Jehova dikhela len sar „poklon“ ko sobranie (Ef. 4:8). Tu šaj te ane šukar odluke agjaar so ka ovel tut sar lengiri vera hem ka šune o mudra predlogija so dena tut. Akana te dikha so šaj te sikljova taro cari o Asa.

12. Kola osobine sine e care e Asa keda počmingja te vladinel?

¹² Keda sine terno, o cari o Asa sine ponizno hem hrabro. Na primer, keda ulo cari palo plo dad o Avija, o Asa počmingja te cidel o idolija tari adaja phuv. Ov isto agjaar vakergja o narodo tari Juda te roden e Jehova hem te ikeren leskoro zakoni hem leskere zapovedija (2. Let. 14:1-7). Keda o Zara tari Etiopija hem leskere jekh milioni vojnikija napadingje i Juda, o Asa postapingja mudro adalea so rodingja o Jehova te pomožinel leske. Ov vakergja e Jehovaske: „Jehova, tu šaj te pomožine hem e silno narodoske hem okole narodoske soj slabo. Pomožin amen, Jehova, amaro Devel, soske isi amen doverba ki tute“. Akala šuže lafija sikavena kaj e Asa sine le bari vera kaj o Jehova šaj te spasinel ple narodo. E Asa sine le doverba ko plo nebesno Dad hem „o Jehova pobedingja e Etiopjanen“ (2. Let. 14:8-12).

13. So slučingja pe pokasno e Asaske, hem soske?

¹³ But sine strašno keda i vojska taro jekh milioni vojnikija ale te borinen  pe protiv leste, ama adaleske so sine le doverba ko Jehova o Asa sine uspešno. Ama, žalno tano adava so keda sine le potikno problemi, o Asa na rodingja sovet taro Jehova. Keda o lošno cari taro Izrael o Vasa zakaningja pe leske, o Asa rodingja pomoš taro sirisko cari. Adaja odluka angja lošna posledice! Preku o proroko o Ananij, o Jehova vakergja e Asaske: „Adaleske so sine tut doverba ko sirisko cari, a na ko Jehova, tlo Devel, i vojska taro sirisko cari našlja taro tle vasta“. Ustvari, ottegani o Asa stalno sine ki vojna (2. Let. 16:7, 9; 1. Car. 15:32). So šaj te sikljova?

14. Sar šaj te sikave doverba ko Jehova, hem sprema 1. Timotej 4:12, save rezultatija ka anel adava?

¹⁴ Ačhov ponizno hem ponadari da neka ovel tut doverba ko Jehova. Keda krstingjan tut, tu sikavgjan kaj isi tut bari vera hem doverba ko Jehova. O Jehova sine but bahtalo keda uljan delo tari leskiri familija. Akana adava so valjani tu te kere tano ponadari da te ovel tut doverba ko Jehova. Šaj ka ovel tuke lokho te ovel tut doverba ko Jehova keda valjani te ane bare odluke, ama so ka kere ko javera situacie? But tano važno te ovel tut doverba ko Jehova keda anea odluke, kote soj vklučimi i zabava, i buti hem o životna celija. Ma te ovel tut doverba ki tli mudrost. Namesto adava, rode bibliska načelija kola so ka pomožinen tuke te ane šukar odluke hem palo adava postapin sprema lende (Izr. 3:5, 6). Ako kerea adava, ka kere e Jehova bahtalo hem o javera ko sobranie ka poštujnen tut. (Čitin 1. Timotej 4:12.)

15. Sprema 2. Letopisi 18:1-3; 19:2, save greške kergja o cari o Josafat?

¹⁵ Džangjola pe, sar sarine tu da sian nesovršeno, hem ponekogaš ka kere greške. Sepak, adava na valjani te sprečinel tut te kere sa so šaj ki služba e Jehovaske. Te dikha o primer taro cari o Josafat. Le sine le but šuže osobine. Keda počmingja te vladinel „ov rodela sine e Devle ple dadeskere hem živinela sine sprema leskere zapovedija“. Osven adava, ov bičhalgja knezija te džan ko dizja ki Juda te sikaven e manušen bašo Jehova (2. Let. 17:4, 7). Ama, ov ponekogaš angja lošna odluke. Sar posledice tari jekh lošno odluka o Josafat sine ukorimo taro jekh pretstavniko e Jehovaskoro.  (Čitin 2. Letopisi 18:1-3; 19:2.) So šaj te sikljove taro akava izveštaj?

16. So šaj te sikljove taro e Radžifeskoro iskustvo?

¹⁶ Prifatin hem primenin o sovet so dobinea le. Najverojatno, sar bute terne phralenge, tuke da nane lokho i služba e Jehovaske te čhivela ko prvo than ko tlo životo. Ma obeshrabrin tut. Razmislin bašo iskustvo jekhe terne phraleskoro kova so vikinela pe Radžif. Keda razmislinela ko ple tinejdžerska berša, ov vakerela: „Ponekogaš na džanava sine so mangava te kerav ko mlo životo. Sar poviše terne, me da poviše mangava sine o sport hem i zabava nego te džav ko sostanokija hem ki služba“. So pomožingja akale phraleske? Jekh ljubezno starešina dengja le sovet. O Radžif vakerela: „Ov pomožingja mange te razmislinav bašo načelo taro 1. Timotej 4:8“. O Radžif sine ponizno, primeningja o sovet hem razmislingja bašo adava soj leske najvažno ko leskoro životo. Ov vakerela: „Odlučingjum te čhivav mange duhovna celija ko mlo životo“. Kova sine o rezultati? O Radžif vakerela: „Nekobor berša pokasno, otkeda dobingjum adava sovet počmingjum te služinav sar sluga-pomošniko“.

17. Sar osetinena pe o pophure phralja hem phenja keda dikhena sar o terne služinena e Jehovaske?

¹⁷ O pophure phralja hem phenja ceninena e terne phralen kola so zaedno lencar služinena složno e Jehovaske (Sof. 3:9). Keda ola dikhena kaj revno hem vooduševeno kerea tli zadača, ola tane bahtale hem but ceninena tut (1. Jov. 2:14).

18. Sprema Izreki 27:11, sar osetinela pe o Jehova keda dikhela sar služinena leske o terne phralja?

¹⁸ Terne phraljalen, ma bistren kaj o Jehova mangela tumen hem isi le doverba ki tumende. Ov vakergja kaj ko posledna dive ka oven but terne kola so spremno ka nudinen pe (Ps. 110:1-3). Ov džanela kaj mangea le hem kaj mangea te služine leske najšukar so šaj. Adaleske ov strplivo e javerencar, hem ov strplivo korkori tuja. Keda kerea greške, prifatin o sovet hem o ukor, soske adava avela taro Jehova (Evr. 12:6). Revno ker bilo koja zadača so dobinea la. A soj najvažno, ker tlo nebesno Dad te dičinel pe tuja sa adalea so kerea. (Čitin Izreki 27:11.)