BUT phralja hem phenja kola so selingje pe taro ekonomska pričine ko pobarvale zapadna phuvja, rešingje te iranen pe ki pli phuv. Pottiknime taro mangipe sprema o Jehova hem sprema o manuša, irangje pe adathe kote so isi pobari potreba taro objavitelija (Mat. 22:37-39). Save žrtve kergje, hem sar o Jehova dengja len bereketi? Te dikha so ulo ko Kamerun, ki zapadno Afrika.

Ko 1998 berš, jekh phral so vikinela pe Onisim gelo peske tari pli phuv Kamerun, ki javer phuv kote so živingja 14 berš. Jekh dive, ko jekh sobranisko sostanok, šungja jekh sporedba bašo propovedibe. O govorniko vakergja: „Ako duj amala astarena mačhe ko različna thana, hem jekh astarela poviše mačhe taro javer, zarem adava so astargja pohari mačhe nane te džal adari kote so šaj te astarel poviše?“

Akaja sporedba pottikningja e Onisime te razmislinel dali te iranel pe ko Kamerun, kote so but manuša mangena sine te sikljoven tari Biblija, hem te pomožinel e phralenge soj tane adathe. Ama, palo doborom berša ko stranstvo, darandilo dali šaj palem te sikljovel ko životo ko Kamerun. Te šaj te dikhel dali ka uspejnel ko adava, gelo šov masek te živinel adari. A palo adava, ko 2012 berš, odlučingja te ačhovel adathe.

O Onisim vakerela: „Valjani sine te prilagodinav man ko tato vreme hem ko akala uslovija živibaske. Ki dvorana mora sine palem te sikljovav te bešav ko kaštunale klupe. Ama, kobor poviše koncentririnava man sine ki programa“, asandor vakerela, „doborom poviše bistrava sine o udobna stolice ko javera dvorane“.

Ko 2013 berš, o Onisim ženingja pe jekhe phenjaja koja so vikinela pe Žeraldin, koja so irangja pe ko Kamerun otkeda enja berš živingja ki Francija. Save bereketija dobingje adaleske so odlučingje te čhiven o duhovna bukja ko prvo than? O Onisim vakerela: „Zaedno siem sine ki Škola bašo polnovremena objavitelija hem služingjem ko Betel. Lani, ko amaro sobranie krstingje pe 20 džene. Sigurno sium kaj arakhljum but šukar than „te astaren pe mačhe“ (Mar. 1:17, 18). I Žeraldin isto agjaar vakerela: „Dobingjum but poviše bereketija nego so mislingjum!“

I Džudit selingja pe ko SAD, ama mangela sine te kerel nešto poviše ki služba bašo Jehova. Oj vakerela: „Sekova puti keda džava sine ki mli familija ko Kamerun hem iranava man sine palal, rovava sine adaleske so mora sine te mukhav nekobore dženen kolencar so počmingjum te proučinav i Biblija“. Ama, i Džudit sine ko duj gogja dali te iranel  pe ko Kamerun. Sine la šukar platimi buti kolaja so šaj sine te platinel o medicinsko trošako ple dadeske kova so živinela sine ko Kamerun. Ama, i Džudit sine la doverba ko Jehova, hem irangja pe ko Kamerun. Oj priznajnela kaj ko početok falinena sine lake nesave udobnostija so sine la džikote živinela sine ko SAD. Molingja e Jehova te pomožinel lake te navikninel pe ko neve okolnostija, hem dobingja adaja pomoš agjaar so ohrabringje la o pokrainsko nadgledniko hem leskiri romni.

Keda i Džudit setinela pe ko adava periodi, vakerela: „Ko prva trin berš sine man prilika te pomožinav štare dženenge te krstinen pe“. Oj počmingja te služinel sar specijalno pioneri. Avdive služinela zaedno ple romea, o Sem-Kastel, ki pokrainsko služba. Ama, so ulo lakere dadea? Oj hem lakiri familija uspejngje te arakhen bolnica ki javer phuv koja so sine spremno te platinel o trošako baši leskiri operacija hem i operacija sine uspešno.

Jekh phral so vikinela pe Viktor selingja pe ki Kanada. Otkeda čitingja ki Stražarsko kula i statija bašo baro obrazovanie, sine pottiknimo te razmislinel bašo plo školujbe. Čhinavgja te džal ko fakulteti hem završingja jekh kursi bašo nesavo zanati. O Viktor vakerela: „Agjaar uspejngjum posigate te arakhav buti hem te počminav e pionersko službaja — nešto so sekogaš but mangava sine“. Pokasno ženingja pe e phenjaja so vikinela pe Karolin, hem zaedno posetingje o Kamerun. Džikote ola sine ki obikolka ki podružnica, sine pottiknime te razmislinen te služinen ko Kamerun. O Viktor vakerela: „Na sine amen nisavi pričina te odbina, hem adaleske so vodinaja sine ednostavno životo, šaj sine te prifatina adaja pokana“. Iako i Karolin sine la problemija e sastipaja, ola sepak odlučingje te selinen pe.

O Viktor hem i Karolin počmingje te služinen sar opšta pionerija soske but manuša adathe interesingje pe baši Biblija. Nesavo vreme šaj sine te živinen taro adava so štedingje. Palo adava kergje nekobor masekija buti ki Kanada te šaj palem te iranen pe ko Kamerun hem te prodolžinen e pionersko službaja. Save bereketija dobingje? Ola sine ki Škola bašo polnovremena objavitelija, služingje sar specijalna pionerija hem akana služinena ki izgradba. O Viktor vakerela: „Adaleske so mukhlem o udobno životo, mora sine te ovel amen doverba ko Jehova hem ov grižingja pe amenge“.

Ko 2002 berš, o phral Alen, kova so studirinela sine ko fakulteti ki Germanija, čitingja o traktati Ternalen — so kerena tumare životoja? * O informacie pottikningje le te čhivel peske neve celija. Ko 2006 berš, sine ki Škola bašo organizacisko osposobuvanje hem sine bičhaldo te služinel ko Kamerun, kote so sine bijamo.

Ko Kamerun arakhlja buti pohari saatencar. Pokasno arakhlja šukar platimi buti ama darandilo kaj, ako prifatinela la, ka ovel le pohari vreme te propovedinel. Adaleske, keda sine zamolimo te služinel sar specijalno pioneri, odma prifatingja. Leskoro gazda nudingja leske pobari plata, ama o Alen odbingja la hem ulo specijalno pioneri. Pokasno ženingja pe jekhe phenjaja so vikinela pe Stefani, koja so živinela sine ki Francija. Save pharipa sine la keda selingja pe ko Kamerun?

I Stefani vakerela: „Pojavingje pe mange nesave problemija e sastipaja hem e alergiencar,  ama adaleske so lava sine redovno terapija uljum pošukar“. Akava bračno pari sine nagradimo adaleske so sine istrajno. O Alen vakerela: „Keda propovedingjem ko jekh izolirimo gav, arakhlem nekobore dženen so mangle te proučinen i Biblija. Pokasno, prodolžingjem te proučina lencar preku telefoni. Duj lendar krstingje pe, hem phravdili jekh grupa“. I Stefani vakerela: „Nane pobaro bahtalipe taro adava te pomožine e manušenge te den lafi e Jehovaske kaj ka služinen leske. Otkeda služinaja akate, but puti osetingjem adava bahtalipe“. Avdive, o Alen hem i Stefani služinena ki pokrainsko služba.

I Žizel krstingja pe džikote sine ko medicinsko fakulteti ki Italija. Sine vooduševimi taro ednostavno životo so vodinela sine o bračno pari so proučinela sine laja, hem oj da manglja te džal poviše ki služba. Adaleske počmingja te služinel sar opšto pioneri džikote završinela sine e školaja.

Iako i Žizel manglja te iranel pe ko Kamerun te služinel e Jehovaske ki pobari mera, sine sekirimi bašo nesave bukja. Oj vakerela: „Mora sine te otkažinav man taro mlo prestoj ki Italija, hem te odvojnav man taro mle amala hem tari mli familija kola so ačhile adari“. Sepak, ko maj 2016 berš, i Žizel selingja pe ko Kamerun. Palo nesavo vreme, oj khuvgja ko brako e phralea Leons, hem i podružnica predložingja lenge te služinen ko Ajos, diz kote so sine bari potreba taro objavitelija.

Sar sine o životo adari? I Žizel vakerela: „Ponekogaš kurkencar na sine amen struja, hem našti sine te phera amare mobilna telefonija. Pobaro delo taro vreme na kerena sine buti. Sikliljum te gotvinav ko kašta, a rakjate džaja sine količkencar hem lampencar ko baterie te šaj te phera pani soske ko adava vreme na sine doborom gužva ko izvor“. So pomožingja lenge te izdržinen? I Žizel vakerela: „E Jehovaskoro duho, i poddrška taro bračno partneri, o ohrabruvanje hem i finansisko pomoš so ponekogaš dobinaja la tari amari familija hem taro amare amala pomožinena amenge te izdržina“.

Dali i Žizel tani bahtali so irangja pe ki pli phuv? Oj vakerela: „Oja, apsolutno! Ko početok sine amen problemija hem osetinaja amen sine obeshrabrime, ama samo so nakhlja adava, me hem mo rom uveringjem amen kaj kergjem baš adava so valjani sine te kera. Isi amen doverba ko Jehova hem osetinaja amen popaše lea“. O Leons hem i Žizel sine ki Škola bašo polnovremena objavitelija, hem akana služinena sar privremena specijalna pionerija.

Isto sar o ribarija kola so sikavena hrabrost iako lenge pharo te astaren mačhe, okola so iranena pe ki pumari phuv spremno kerena žrtve te šaj te pomožinen e iskrena manušenge so sikavena interes. O Jehova nikogaš nane te bistrel akale bukjarne objavitelen hem o mangipe so sikavena sprema leskoro anav (Neem. 5:19; Evr. 6:10). Ako živinea ki javer phuv, a isi potreba taro objavitelija ki tli phuv, ka šaj li te irane tut? Sarine so ka keren adava, ka ovel len bare bereketija! (Izr. 10:22).