1-2. Soske valjani te sikava verno mangipe jekh jekheske?

ISI amen šukar pričine te sikava verno mangipe jekh jekheske. Kola tane nesave lendar? Primetin sar akala bibliska izreke odgovorinena ko akava pučibe: „Ma dozvolin o verno mangipe hem i vernost te mukhen tut... tegani ka arakhe milost anglo Devel hem anglo manuša hem ka ove pendžardo sar gogjaver manuš“. „O manuš so isi le verno mangipe kerela šukaripe korkori peske.“ „Koj rodela i pravednost hem o verno mangipe ka arakhel životo“ (Izr. 3:3, 4; 11:17, fus.; 21:21).

² Akala izreke spomninena trin pričine soske valjani te sikava verno mangipe. Prvo, keda sikavaja verno mangipe ovaja skapocena anglo Devel. Dujto, keda sikavaja verno mangipe keraja šukaripe amenge. Na primer, keraja pozoralo amaro amalipe e javerencar. Hem trito, keda sikavaja verno mangipe ka dobina bereketija ki idnina hem večno životo. Čače isi amen šukar pričine te šuna e Jehovaskoro sovet: „Sikaven verno mangipe hem milost jekh jekheske“ (Zah. 7:9).

3. Bašo kola pučiba ka kera lafi ki akaja statija?

³ Ki akaja statija ka odgovorina ko štar pučiba. Kaske valjani te sikava verno mangipe? So šaj te sikljova taro lil Rut bašo sikajbe verno mangipe? Sar šaj avdive te sikava verno mangipe? Hem, savi korist isi okolen so sikavena verno mangipe?

4. Sar šaj te sikava verno mangipe sar o Jehova? (Marko 10:29, 30)

⁴ Sar so dikhlem ki angluni statija, o Jehova sikavela plo verno mangipe — mangipe so privrzinela le hem trajnela večno — samo okolenge so mangena le hem služinena leske (Dan. 9:4). Amen mangaja te postapina „sar o Devel, sar leskere mangle čhave“ (Ef. 5:1). Adaleske, amen mangaja te bajrara amaro verno mangipe hem i privrzanost sprema amare duhovna phralja hem phenja. (Čitin Marko 10:29, 30.)

5-6. Bašo so obično koristinela pe o lafi „vernost“?

⁵ Sigurno ka složine tut kaj kobor pošukar haljovaja soj tano verno mangipe, doborom pošukar ka šaj te sikava le amare phralenge hem phenjenge. Te šaj pošukar te haljova so značinela verno mangipe, te dikha sar o manuša obično haljovena o lafi vernost. Te dikha jekh primer.

 ⁶ Ako nekoj beršencar kerela buti ki jekh firma, obično leske vakerela pe kaj tano verno hem bukjarno rabotniko. Ama, ov na kerela adathe buti adaleske so mangela e direktoren ili i firma. Te šaj te kerel adathe buti, ov ni na valjani te zapoznajnel len ili te složinel pe sekogaš e firmakere odlukencar. Ustvari, ov kerela adathe buti samo soske dobinela plata. Hem ka prodolžinel te kerel adathe buti dži ki penzija, osven ako na arakhela pošukar platimi buti.

7-8. a) So pottikninela nekas te sikavel verno mangipe? b) Soske ka kera lafi bašo nesave stihija taro lil Rut?

⁷ I razlika maškar i vernost soj spomnimi ko  šovto pasus hem o verno mangipe tane o motivija. Taro save motivija sikavgje verno mangipe e Devleskere sluge ko purano vreme? Ola sikavgje verno mangipe na adaleske so mora sine, nego adaleske so lengoro vilo terinela len sine ko adava. Razmislin bašo e Davideskoro primer. Leskoro vilo pottikningja le te sikavel verno mangipe ple mangle amaleske e Jonataneske, iako e Jonataneskoro dad mangela sine te mudarel le. Palo but berša otkeda mulo o Jonatan, o David ponadari da sikavgja verno mangipe e Jonataneskere čhaveske e Mefivosteeske (1. Sam. 20:9, 14, 15; 2. Sam. 4:4; 8:15; 9:1, 6, 7).

⁸ Šaj but te sikljova bašo verno mangipe ako dikhaja nesave delija taro biblisko lil Rut. Save pouke šaj te sikljova bašo verno mangipe taro ličnostija soj spomnime ko akava lil? Sar šaj te primenina adala pouke ko amaro sobranie? *

9. Soske i Noemina mislingja kaj o Jehova sine protiv late?

⁹ Ko lil Rut, čitinaja baši Noemina, lakiri bori i Rut hem bašo Vooz, manuš kova so poštujnela sine e Devle hem sine familija e Noeminakere romeske. Adaleske so sine baro čorolipe ko Izrael, i Noemina, lakoro rom hem lengere duj čhave selingje pe ko Moav. Džikote sine adari, e Noeminakoro rom mulo. Palo adava lakere duj čhave ženingje pe, ama palo nesavo vreme ola da mule (Rut 1:3-5; 2:1). Akala tragedie kergje i Noemina te na mangel više te živinel. Lakiri muka sine doborom bari so mislinela peske sine kaj o Jehova tano protiv late. Primetin kole lafencar opišingja ple čuvstvija sprema o Devel: „O Jehova vazdingja plo vas protiv mande... o Semokjno kergja mlo životo but kerko“. Oj ponadari vakergja: „O Jehova  irangja pe protiv mande hem o Semokjno angja mange nevolja“ (Rut 1:13, 20, 21).

10. Sar reagiringja o Jehova ko e Noeminakere lafija?

¹⁰ Sar reagiringja o Jehova ko e Noeminakere lafija? Ov na irangja plo dumo e Noeminake. Namesto adava, ov sikavgja lake sočuvstvo. O Jehova haljovela kaj „i muka šaj te kerel jekhe mudro manuše te delingjovel“ (Prop. 7:7). E Noeminake valjani sine pomoš te šaj te dikhel kaj o Jehova na mukhlja la. Savi pomoš dengja la o Devel? (1. Sam. 2:8). Ov pottikningja e Ruta te sikavel verno mangipe e Noeminake. I Rut spremno hem ljubezno pomožingja ple sasake te na ovel doborom obeshrabrimi hem te dikhel kaj o Jehova panda mangela la. So sikljovaja tari Rut?

11. Soske but ljubezna phralja hem phenja trudinena pe te pomožinen okolenge soj tane tažna hem obeshrabrime?

¹¹ O verno mangipe pottikninela amen te pomožina okolenge soj tane tažna hem obeshrabrime. Isto sar i Rut so na mukhlja e Noemina, o ljubezna phralja hem phenja avdive spremno ačhovena okolencar taro sobranie kola soj tažna hem razočarime. Ola mangena pumare phralen hem phenjen, hem spremna tane te keren sa so šaj te šaj te pomožinen lenge (Izr. 12:25; 24:10). O apostol Pavle ohrabringja amen te postapina agjaar, keda vakergja: „Utešinen okolen soj razočarime, pomožinen okolenge soj slaba, oven strpliva sarinencar“ (1. Sol. 5:14).

12. Kova tano jekh taro najšukar načinija te pomožinel pe jekhe obeshrabrime phraleske ili phenjake?

¹² But puti, najšukar način sar šaj te pomožina nekaske soj obeshrabrimo tano agjaar so ka šuna le hem ka vakera leske kobor but mangaja le. O Jehova dikhela keda trudinea tut te pomožine leskere skapoceno bakhreske (Ps. 41:1). Ko Izreki 19:17 pišinela: „Koj sikavela šukaripe e čoroleske, dela zaem e Jehovaske hem ov ka platinel leske bašo adava so kerela“.

13. Sar razlikujnela pe sine i Rut tari Orfa, hem sar i Rut ple odlukaja sikavgja verno mangipe? (Dikh i slika tari naslovno strana.)

¹³ Pošukar ka haljova o verno mangipe ako razmislinaja bašo adava so slučingja pe e Noeminake otkeda mulo lakoro rom hem lakere duj čhave. Keda i Noemina šungja kaj „o Jehova palem dikhlja ple narodo agjaar so dengja le hajbaske“, oj odlučingja te iranel pe khere (Rut 1:6). O solduj bojra cidingje ko drumo laja. Džikote sine ko drumo, i Noemina trin puti probingja te ubedinel ple bojren te iranen pe ko Moav. So slučingja pe? O izveštaj phenela: „I Orfa čumingja ple sasa hem geli peske. Ama i Rut ačhili laja“ (Rut 1:7-14). Adalea so irangja pe, i Orfa šungja e Noemina, kergja adava so očekujnela pe sine latar. Ama i Rut kergja nešto poviše taro adava. Oj da šaj sine te džal peske, ama adaleske  so sine la verno mangipe, odlučingja te ačhovel e Noeminaja kolake so valjani sine pomoš (Rut 1:16, 17). Oj na kergja adava adaleske so mora sine, nego adaleske so mangela sine. I Rut sikavgja verno mangipe. Savi pouka šaj te sikljova taro akava izveštaj?

14. a) Savi odluka anena but phralja hem phenja avdive? b) Sprema Evreite 13:16, save žrtve mangela o Devel?

¹⁴ O verno mangipe kerela poviše taro adava so očekujnela pe. Avdive, isto sar ko purano vreme, but phralja hem phenja odlučingje te sikaven verno mangipe pumare phralenge, čak okolenge so nikogaš na zapoznajngje len. Na primer, keda doznajnena kaj slučingja pe nesavi prirodno katastrofa, odma mangena te pomožinen. Keda nekas taro sobranie isi le finansiska problemija, odma dikhena sar šaj te pomožinen leske ko praktična načinija. Slično sar o Makedoncija taro prvo veko, ola kerena poviše taro adava so očekujnela pe lendar. Kerena žrtve agjaar so dena „poviše taro adava so šaj“ te šaj te pomožinen pumare phralenge (2. Kor. 8:3). O Jehova tano but bahtalo keda dikhela sar sikavela pe asavko verno mangipe. (Čitin Evreite 13:16.)

15-16. Sar i Rut sikavgja kaj na manglja te otkažinel pe?

¹⁵ Šaj te sikljova but šuže pouke ako dikhaja sar i Rut pomožingja e Noeminake. Te dikha nekobor.

¹⁶ Ma otkažin tut. Keda i Rut vakergja ple sasake kaj mangela te džal laja ki Juda, ko početok i Noemina na manglja te prifatinel. Ama i Rut na otkažingja pe. Adaleske, keda i Noemina dikhlja kaj i Rut sine uporno te džal laja, oj čhinavgja te ubedinel la te iranel pe (Rut 1:15-18).

17. So ka pomožinel amenge te na otkažina amen sigate?

¹⁷ I pouka amenge: Namesto te otkažina amen te pomožina okolenge soj razočarime, valjani te ova strpliva lencar. Jekh phen, kolake so valjani ohrabruvanje, ko početok šaj te na prifatinel amari pomoš. * Ama, o verno mangipe ka pottikninel amen te da amendar sa te šaj te ačhova uzi late (Gal. 6:2). Nadinaja amen kaj ko krajo ka dozvolinel te pomožina lake hem te utešina la.

18. So šaj dukhavgja e Ruta?

¹⁸ Ma le o bukja upri tute. Keda i Noemina hem i Rut resle ko Vitleem, i Noemina arakhlja pe ple komšiencar. Oj vakergja lenge: „Pherde vastencar geljum mange, ama o Jehova kergja te iranav man čuče vastencar“ (Rut 1:21). Zamislin samo sar osetingja pe i Rut keda šungja adala lafija tari Noemina! Oj mukhlja sa pali peste, samo te šaj te ačhol e Noeminaja. Rungja laja, utešingja la hem divencar phirgja laja. Sepak, palo sa akava, i Noemina vakergja: „O Jehova kergja te iranav man čuče vastencar“. Lakere lafija šaj sine te haljon pe sar ka phene oj na ceninela ni hari sa adava so kergja i Rut, koja so tergjola sine uzi late. I Rut verojatno osetingja pe but povredimi! Sepak oj ačhili e Noeminaja.

19. So ka pomožinel amenge te ačhova uzi nekaste so nakhela taro pharo periodi?

¹⁹ I pouka amenge: Nesavi phen soj razočarimi šaj te vakerel nešto so ka povredinel amen, iako šaj but pomožingjem lake. Ama trudinaja amen te na la adala lafija upri amende. Amen ačhovaja uzi amari phen kaske so valjani pomoš, hem molinaja e Jehova te pomožinel amenge te arakha načinija sar te utešina la (Izr. 17:17).

20. Kotar i Rut dobingja i potrebno sila te šaj te prodolžinel?

 ²⁰ Ohrabrin keda dikhea kaj nekaske valjani adava. I Rut sikavgja verno mangipe e Noeminake, ama lake da valjani sine ohrabruvanje. O Jehova džanela sine adava hem adaleske pottikningja e Vooze te ohrabrinel la. O Vooz vakergja e Rutake: „O Jehova neka nagradinel tut bašo adava so kergjan, hem o Jehova o Devel e Izraeleskoro, telo kaskere paka aljan te garave tut neka del tut celosno plata“. I Rut sine but utešimi taro akala ljubezna lafija. Adaleske, oj vakergja leske: „Tu utešingjan man hem tle lafencar smiringjan tle sluginka“ (Rut 2:12, 13). O Vooz ohrabringja e Ruta ko vreme keda valjani sine lake adava hem adava dengja la sila te na otkažinel pe.

21. Sar soj pišimo ko Isaija 32:1, 2, sar grižinena pe o ljubezna starešine?

²¹ I pouka amenge: Ponekogaš okolenge so sikavena verno mangipe e javerenge, isto agjaar valjani ohrabruvanje. O Vooz pofalingja e Ruta keda primetingja kobor ljubezno sine oj e Noeminaja. Avdive da, o starešine pofalinena e phralen hem e phenjen ko sobranie keda primetinena sar ola pomožinena e javerenge. Keda dobinena pe asavke pofalbe ko pravo vreme, tegani o phralja hem o phenja dobinena i sila koja so valjani lenge te šaj te na otkažinen pe. (Čitin Isaija 32:1, 2.)

22-23. Sar meningja pe e Noeminakoro stavi, hem soske? (Psalm 136:23, 26)

²² Otkeda nakhlja nesavo vreme, o Vooz sikavgja darežlivost agjaar so dengja hajbaske e Rutake hem e Noeminake (Rut 2:14-18). Sar reagiringja i Noemina? Oj vakergja: „Te del le bereketi o Jehova, kova so na čhinavela te sikavel verno mangipe hem e dživdenge hem e mulenge“ (Rut 2:20a). Taro akava dikhaja kaj  e Noeminakoro stavi but meningja pe! Angleder oj rovindor vakergja: „O Jehova protivingja pe mange“. Ama akana oj bahtali vakerela: „O Jehova na čhinavgja te sikavel plo verno mangipe“. So angja dži ko adava i Noemina te meninel plo stavi?

²³ I Noemina počmingja te dikhel e Jehovaskoro vas ko plo životo. O Jehova koristingja e Ruta te šaj te pomožinel lake džikote irangja pe ki Juda (Rut 1:16). I Noemina isto agjaar dikhlja e Jehovaskoro vas keda o Vooz, jekh taro lengere „otkupitelija“, ljubezno pomožingja lenge * (Rut 2:19, 20b). Sigurno mislingja peske: „Akana haljovava kaj o Jehova nikogaš na mukhlja man. Ov sine mancar celo vreme!“ (Čitin Psalm 136:23, 26.) I Noemina sigurno sine but blagodarno adaleske so i Rut hem o Vooz na otkažingje pe latar! Šaj te zamislina amenge samo kobor sine bahtale o so trin džene bašo adava.

24. Soske mangaja ponadari da te sikava verno mangipe amare phralenge?

²⁴ So siklilem bašo verno mangipe taro lil Rut? O verno mangipe pottikninela amen te na otkažina amen sigate taro amare phralja hem phenja kola so nakhena taro pharo periodi. Isto agjaar, pottikninela amen te kera žrtve te šaj te pomožina lenge. O starešine valjani te ohrabrinen okolen so sikavena verno mangipe e javerenge. Amen siem but bahtale keda dikhaja sar okola so valjani lenge pomoš, dobinena duhovno sila te služinen palem e Jehovaske (Dela 20:35). Ama, koja tani i najvažno pričina soske ponadari da sikavaja verno mangipe? Adaleske so mangaja te kera bahtalo e Jehova hem te dža palo leskoro primer, kova soj „pherdo verno mangipe“ (2. Moj. 34:6; Ps. 33:22).