Dža ko teksto

Dža ki sodržina

ISKUSTVO

Rodava sine životo so isi le smisla

Rodava sine životo so isi le smisla

DŽIKOTE patujnava sine mle brodea ko Sredozemno more dur taro kopno, našti sine te verujnav keda haliljum kaj ko mlo brodi sine jekh dupka kotar so khuvela but pani. Tegani, ali jekh bari bura. Doborom but darandiljum so prvo puti palo but berša počmingjum te molinav man. Sar arakhliljum ki akaja situacija? Te počminav te vakerav tumenge taro početok.

Keda sine man efta berš mli familija hem me živinaja sine ko Brazil

Bijandiljum ko 1948 berš, ki Holandija. Keda sine man jekh berš, mi familija selingja pe ko Sao Paolo (Brazil). Mle roditelija redovno džana sine ki crkva, hem isto agjaar sar familija sekoja rat čitinaja sine i Biblija. Ko 1959 berš, selingjem amen panda jekh puti, ama akava puti ko SAD, ki država Masačusets.

Ki amari familija siem sine ofto džene hem adaleske mo dad kerela sine but buti te šaj te grižinel pe amenge. Ov kergja buti ko različna thana. Patujnela sine sar prodavači, kergja buti sar gradežno rabotniko ko drumija hem kergja buti ki jekh megjunarodno aviokompanija. Sarine tari familija siem sine but bahtale keda počmingja te kerel buti ki aviokompanija, soske agjaar šaj sine but te patujna.

Džikote sium sine ki sredno škola, but puti pučava man sine: „So ka kerav mle životoja keda ka bajrovav?“ Nesave taro mle amala biringje te džan ko fakulteti, a javera odlučingje te džan ki vojska. Ama me, na mangava sine te džav ki vojska soske na svidžinela pe sine mange o nasilstvo. Adaleske, odlučingjum te džav ko fakulteti samo te na džav ki vojska. Ama mli najbari želba sine te pomožinav e manušenge soske agjaar mislinava sine kaj ka ovel man smisla ko životo.

MLO ŽIVOTO KO FAKULTETI

Beršencar rodava sine i smisla e životoskiri

Keda sium sine ko fakulteti, but interesinela man sine i antropologija soske mangava sine te džanav kotar avela o životo. Adathe sikljovaja sine baši evolucija hem amendar očekujnela pe sine te verujna ki late. Ama, nesave veruvanja na sine logična hem rodela pe sine amendar te verujna ki lende bizo nisavo dokaz.

Ko časija kote so sium sine prisutno na sikljovaja sine načelija bašo adava soj ispravno a soj pogrešno. Namesto adava, sikavena amen sine te kera sa so šaj samo te ova uspešna. Osetinava man sine bahtalo keda sium sine mle amalencar ko zabave hem keda probinaja sine nesave droge, ama adava na trajngja. Pučava man sine: „Dali asavko životo isi le smisla?“

Ko adava vreme selingjum man ko Boston hem počmingjum adari te džav ko fakulteti. Te šaj te platinav o fakulteti, kerava sine buti keda sine man odmor tari škola. Hem adathe ki buti prvo puti aljum ko kontakt jekhe Jehovaskere svedokoja. Mlo kolega kova so sine e Jehovaskoro svedoko objasninela mange sine o proroštvo taro Daniel 4 poglavje bašo „efta vremija“ hem vakergja mange kaj živinaja ko posledna dive (Daniel 4:13-17). Tegani, me haliljum kaj ako prodolžinava te kerav lea lafi baši Biblija ka počminav te verujnav ko adava hem ka valjani te kerav bare promene ko mlo životo. Adaleske, kerava sine sa so šaj te izbeginav le.

Ko fakulteti džava sine ko kursija kola so valjani sine te spreminen man baši dobrovolno buti ki Južno Amerika. Mislingjum kaj ako pomožinava e javerenge ko humanitarno način adava ka del smisla ko mlo životo. Ama palo adava haliljum kaj čak adava na dengja man smisla ko mlo životo. Sium sine razočarimo hem adaleske čhinavgjum te džav ko fakulteti.

KO DUR PHUVJA PRODOLŽINGJUM TE RODAV I SMISLA E ŽIVOTOSKIRI

Ko maj 1970 berš selingjum man ko Amsterdam (Holandija) hem adari kergjum buti ki isto aviokompanija kote so mo dad kergja buti. Akaja buti dengja man prilika te patujnav but hem te džav čak ki Afrika, ki Amerika, ki Evropa hem ki Azija. Sigate haliljum kaj bizi razlika ki koja phuv džava sine, ki sekoja lendar sine len bare problemija hem izgledinela sine kaj nikoj našti te rešinel len. Me ponadari da mangava sine te kerav nešto važno ko mlo životo, adaleske odlučingjum te iranav man ko SAD hem te prodolžinav e fakultetea ko Boston.

Palem haliljum kaj o časija ko fakulteti na pomožinena mange sine te arakhav o odgovorija ko mle pučiba bašo životo. Na džanava sine so te kerav, adaleske pučljum jekhe taro mle profesorija bašo sovet. Ov iznenadingja man keda vakergja mange: „Soske prodolžinea te studirine? Čhinav e fakultetea!“ Na valjani sine te vakerel mange duj puti. Adaleske, mukhljum o fakulteti hem nikogaš na irangjum man više.

Adaleske so me ponadari da na arakhljum i smisla ko mlo životo, odlučingjum te khuvav ki jekh grupa koja so sine protiv o državno sistem hem izgledinela sine kaj borinela pe bašo mir hem mangipe. Nesave amala hem me, patujngjem o države ko SAD, dži tele ko Akapulko (Meksiko). Ko adava vreme sine but hipi-grupe hem amen siem sine maškar lende. Izgledinena sine kaj nane len problemija hem sekiracie. Ama, haliljum kaj lengoro način sar živinena na anela sine nisavi smisla hem bahtalipe. Ustvari, dikhljum kaj but džene lendar na sine poštena hem verna.

PATUJNAVA SINE BRODEA TE ŠAJ TE ARAKHAV I SMISLA E ŽIVOTOSKIRI

Zaedno mle amalea rodaja sine rajsko ostrov

Ko adava vreme palem počmingjum te razmislinav bašo nešto so mangava sine panda sar čhavo. Mangava sine te patujnav brodea ko more, ama na sar mornari nego sar kapetani. Ama adava šaj te kerav le sine samo ako isi man mlo brodi. Adaleske so me amale e Tome sine le isto želba, odlučingjem zaedno te patujna brodea celo sveto. Mangljum te arakhav jekh rajsko ostrov kote so ka ovav sine slobodno taro sistem e svetoskoro.

O Tom hem me gelem ko Arenis de Mar, paše uzi Barselona (Španija). Adari kingjem jekh brodi kova so sine skoro enja tekvaš metre dugačko hem vikinela pe sine Ligra. Počmingjem te sredina le te šaj te ovel bezbedno keda ka patujna lea. Adaleske so nigde na sigjaraja sine, amen ikalgjem o motori taro brodi hem adava than koristingjem le te šaj te čhiva poviše pani pijbaske. Te šaj polokhe te khuva e brodea ko tikno pristanište, kingjem duj veslija so sine dugačka po pandž metre. Palo adava, počmingjem te patujna hem amari cel sine o Sejšelska ostrovija, ko Indisko okeani. Amaro plani sine te patujna uzo zapadno brego tari Afrika hem okolu o ’Rt na Dobrata Nadež (Južno Afrika). Koristinaja sine o zvezde, nesave mape, lila hem ednostavna instrumentija kola so pomožingje amenge te patujna ko ispravno pravco. Sium sine vooduševimo kobor precizno šaj sine te odredina adale instrumentencar kote arakhljovaja ko momenti.

Sigate halilem kaj amaro purano brodi taro kaš našti te izdržinel ko okeani. Sekova saati po 22 litre pani khuvela sine ki leste. Sar so spomningjum ko početok, keda sine jekh bura but darandiljum hem tegani palo but berša prvo puti molingjum man hem vetingjum e Devleske kaj ako ačhovava dživdo, ka trudinav man te zapoznajnav le. I bura ačhili hem me ačhiljum ko mlo lafi.

Počmingjum te čitinav i Biblija džikote patujnaja sine ko more. Zamislinen samo kobor uživinava sine te bešav ko mlo brodi, dur taro kopno, ko Sredozemno more. Šaj sine te dikhav različna šuže mačhe, delfinija hem o more kova so na sine le krajo. Rakjate sium sine vooduševimo taro but zvezde so dikhava len sine hem adava kergja man panda pouverimo kaj isi Devel kova so interesinela pe bašo manuša.

Palo nekobor kurke ko more, reslem ko pristanište ko Alikante (Španija), kote so probingjem te bikina amaro brodi te šaj te kina javer pošužo. Ama sar so pretpostavingjem, na sine lokho te arakha manuše so ka mangel te kinel jekh brodi soj purano, bizo motori hem so priminela pani. Ama adava sine mange but šukar vreme te čitinav i Biblija.

Kobor poviše čitinava sine i Biblija, doborom poviše počminava sine te haljovav kaj oj tani lil so šaj te pomožinel amenge te ova bahtale ko životo. Vooduševimo sium sine taro adava kobor jasno i Biblija kerela lafi bašo adava kaj valjani te živina jekh čisto hem moralno životo. Hem pučava man sine soske but manuša, maškar kola sium sine me da, dikhena pe sine sar hristijanja a sepak na kerena adava so pišinela ki Biblija.

Sium sine odlučno te kerav bare promene ko mlo životo hem adaleske čhinavgjum te lav droga. Mislinava sine mange kaj mora te oven manuša kola so živinena sprema o bibliska merilija hem mangava sine te zapoznajnav len. Tegani, dujto puti molingjum man e Devleske te pomožinel mange te arakhav len.

RODAVA SINE I ČAČUTNI RELIGIJA

Mange sine logično te ispitinav sekoja jekh religija, jekh palo jekh, džikote na arakhava sine i čačutni. Keda phirava sine o ulice ko Alikante, dikhljum but religiozna objektija. Ama adaleske so poviše lendar sine len idolija, džanljum kaj ola našti te oven delo tari čačutni religija.

Jekh nedela paloručko sium sine uzi jekh planina kotar so dikhela pe sine o pristanište hem čitinava sine Jakov 2:1-5, kova so kerela sine lafi bašo adava kaj na valjani te sikava poviše vnimanie okolenge soj barvale. Džikote iranava man sine ko brodi, nakhljum taro jekh than kova so dikhjola sine mange sar religiozno objekti hem upro udar taro adava objekti sine jekh znako kote so pišinela sine: „E Jehovaskere svedokongiri dvorana“.

Mislingjum mange: „Aj te ispitinav akale manušen hem te dikhav sar ka ponašinen pe mancar“. Adaleske khuvgjum ki dvorana pernango, bradaja hem pharavde farmerkencar. O redari čhivgja man te bešav uzi jekh pophuri romni koja so ljubezno pomožingja mange te arakhav o stihija ki Biblija kola so vakerela len sine o govorniko. Palo sostanok, sium sine but iznenadimo adaleske so sarine sine but ljubezna mancar hem pozdravingje pe mancar. Jekh dženo lendar kaningja man ko plo kher te šaj te kera lafi baši Biblija. Ama adaleske so me panda na završingjum čitibaja i Biblija vakergjum leske: „Ka vakerav tuke keda ka ovav spremno“. Ama taro adava vreme me počmingjum redovno te džav ko sostanokija.

Palo nekobor kurke, geljum ko manuš kova so kaningja man hem ov odgovoringja mange ko mle bibliska pučiba. Jekh kurko palo adava, dengja man jekh torba koja so sine pherdi šuže šeencar. Ov phengja mange kaj angleder akala šeja phiravela len sine jekh manuš kova so sine ko zatvor soske sine poslušno ki zapoved te manga amen jekh jekhea hem te na učestvujna ko vojne (Isa. 2:4; Jovan 13:34, 35). Akana sium sine sigurno kaj arakhljum adava so rodava sine — manuša kola so primeninena o jasna bibliska merilija bašo čisto moralno životo. Mli cel na sine više te arakhav rajsko ostrov, nego akana pošukar te haljovav i Biblija. Adaleske irangjum man ki Holandija.

RODAVA SINE BUTI

Valjangje mange štar dive te resav ko Groningen (Holandija). Adari, valjani sine te počminav te kerav buti te šaj te ovel man kotar te živinav. Geljum ki jekh stolarsko dukjana hem dengje man te pherav molba kote so jekh taro pučiba sine: „Ki savi religija sian?“ Pišingjum: „Jehovaskere svedokija“. Keda o gazda čitingja adava, primetingjum kaj na svidžingja pe leske. Ov vakergja: „Ka javinav man tuke“. Ama ov nikogaš na javingja pe mange.

Geljum ko jekh javer stolari hem pučljum le dali valjani leske rabotniko. Ov pučlja man dali isi man završimo škola bašo akava zanati hem so buti kergjum angleder. Objasningjum leske kaj isi man iskustvo te kerav buti kaštea soske popravinava sine mlo brodi. Iznenadingjum man keda vakergja mange: „Šaj te počmine taro avdive te kere buti, ama isi jekh uslov, ma te kere mange problemija ki buti soske me sium jekh taro e Jehovaskere svedokija hem živinava sprema o bibliska merilija“. Sium sine but iznenadimo hem phengjum leske: „Pa me da sium isto“. Džangjola pe, bašo mle bare bala hem i brada ov džanlja kaj me na sium hem adaleske vakergja: „Tegani me ka proučinav tuja i Biblija“. Me odma prifatingjum adava. Akana ulo mange jasno soske o javer manuš nikogaš na javingja pe mange baši adaja buti. O Jehova dengja man adava so rodingjum (Ps. 37:4). Kergjum buti ko phral jekh berš. Ko adava vreme ov proučingja i Biblija mancar hem palo adava krstingjum man ko januari 1974 berš.

KONEČNO ARAKHLJUM SMISLOVNO ŽIVOTO!

Palo jekh masek, počmingjum e pionersko službaja koja so kergja man but bahtalo. O sledno masek, selingjum man ko Amsterdam te šaj te pomožinav ki nevi špansko grupa. Sium sine but bahtalo so šaj sine te vodinav bibliska kursija ki špansko hem portugalsko čhib. Ko maj 1975 berš sine man i čest te počminav te služinav sar specijalno pioneri.

Jekh dive i phen i Ineke, koja so sine specijalno pionerka, ali ko amaro sostanok te šaj lakiri interesentka, koja so sine tari Bolivija, te zapoznajnel phralen hem phenjen kola so kerena lafi ki špansko čhib. I Ineke hem me odlučingjem te zapoznajna amen preku pismija, hem agjaar doznajngjem kaj isi amen ista celija. Lelem amen ko 1976 berš hem prodolžingjem te služina sar specijalna pionerija dži ko 1982 berš keda siem sine kanime te dža ko 73 klasi ki škola Gilead. Siem sine but iznenadime hem bahtale keda bičhalgje amen te dža te služina ki istočno Afrika, kote so siem sine pandž berš ki Mombasa (Kenija). Ko 1987 berš, dobingjem javer dodelba ki Tanzanija, kote so amare aktivnostija na sine više zabranime. Adathe ačhilem 26 berš hem palo adava irangjem amen ki Kenija.

Adava so pomožinaja sine e manušenge tari istočno Afrika te sikljoven o čačipe tari Biblija kergja amen but bahtale

Adava so pomožinaja sine ponizna manušenge te sikljoven baši Biblija, dengja amen čačutni smisla ko životo. Na primer, mlo prvo biblisko kursi ki Mombasa sine jekhe manušea so arakhljum le džikote sium sine ki služba. Otkeda nudingjum leske duj spisanija, ov vakergja: „Keda ka završinav čitibaja akala, palo adava so valjani te kerav?“ O sledno kurko počmingjem te proučina i Biblija e lilea Ti možeš zasekogaš da živeeš vo rajot na Zemjata kova so sigende sine prevedimo ki čhib svahili. Ov krstingja pe jekh berš palo adava hem počmingja e opšto pionersko službaja. Taro adava vreme, ov hem leskiri romni pomožingje skoro šele manušenge te den zavet e Jehovaske hem te krstinen pe.

I Ineke hem me dikhlem sar o Jehova nagradinela ple slugen jekhe šuže smislovno životoja

Keda prvo puti haliljum i smisla e životoskiri, osetingjum man sar o trgovco so arakhlja skapoceno biseri hem na manglja te našavel le (Mat. 13:45, 46). Mangljum te koristinav mlo životo, agjaar so ka pomožinav e javerenge te arakhen i čačutni smisla ko životo. Me hem mli romni lično dikhlem sar o Jehova pomožinela ple narodoske te živinen smislovno životo.