JEKH Evrei so vikinela pe Mardohej sine le važno uloga ko nastanija soj pišime ko biblisko lil Estira. Ov kerela sine buti ki Persisko carsko palata. Akava sine ko početok taro pandžto veko a.a.e., „keda vladinela sine [o cari] o Ahasver“ (Akava cari avdive tano pendžardo sar Kserks I). O Mardohej pomožingja te otkrinel pe o atentati so mangle te keren e careske. Adaleske so sine leske blagodarno, o cari vakergja adava anglo javera te šaj te džanen so kergja o Mardohej. Pokasno otkeda o Aman mulo, jekh dušmani e Mardohejeskoro hem e javere evreengoro, o cari čhivgja e Mardohee te ovel glavno sa e knezonge. Adaleske so sine upro sa o knezija, ov šaj sine te anel zakoni kolea so spasingja e Evreen so sine ko Persisko carstvo te na oven mudarde (Est. 1:1; 2:5, 21-23; 8:1, 2; 9:16).

Nesave istoričarija vakergje kaj adava so pišinela ko lil Estira tano izmislimo hem kaj o Mardohej nikogaš na postojngja. Ama ko 1941 berš, o arheolozija arakhle dokaz kova so verojatno poddržinela adava so pišinela ki Biblija bašo Mardohej. So arakhle ola?

O istoričarija otkringje jekh persisko teksti kova so sine pišimo ko klinesto pismo hem koleste so arakhljola o anav Marduka (romane Mardohej). Ov kerela sine buti sar službeniko, verojatno sar smetkovoditeli ki Suza. O Artur Ungnad, jekh eksperti baši istorija taro adava delo tari phuv, vakergja kaj ko adava vreme „akava sine o prvo puti te ovel spomnimo o Mardohej ko than kova so na sine delo tari Biblija“.

Otkeda iklilo o izveštaj akale istoričareskoro, javera da istoričarija počmingje te prevedinen poviše milja persiska tekstija soj pišime ko klinesto pismo. Maškar lende sine tikne ploče tari glina kola so arakhlile ko ruševine ki diz Persepolis. Akala ploče arakhle len uzo e dizjakere zidija ko than kote so čhivena sine skapocena bukja. Ola tane taro vreme keda vladinela sine o Kserks I. Ola tane ki elamsko čhib hem ki lende tane pišime nekobor anava kola so arakhljovena ko lil Estira. a

Ko nekobor ploče taro persepolis tano pišimo o anav Marduka, hem kaj ov služinela sine sar carsko sekretari ki palata ki Suza džikote vladinela sine o Kserks I. Ki jekh ploča pišinela sine kaj o Marduka služinela sine sar preveduvači. Adava detali odgovorinela adalea so pišinela ki Biblija bašo Mardohej. Ov sine čhivdo te služinel sar službeniko e Ahasvereske (Kserks I) hem kerela sine lafi najhari ko duj čhibja. O Mardohej redovno bešela sine ki porta ki carsko palata ki Suza (Est. 2:19, 21; 3:3). Akaja porta sine baro objekti kote so kerena sine buti e palatakere službenikija.

Isi but interesna sličnostija maškar o Marduka soj spomnimo ko ploče hem o Mardohej soj spomnimo ki Biblija. Živingje ko isto vreme ki isto palata hem sine len ista službena zadače ko ista thana bukjake. Sa akala sličnostija sikavena kaj verojatno o Marduka hem o Mardohej sine o isto manuš.