1. So značinela „te razmislina trezveno“? (2. Timotej 4:5).

 KEDA slučinela pe amenge nešto so voznemirinela amen, amari vernost sprema o Jehova hem leskiri organizacija šaj te ovel čhivdi ko ispit. Sar šaj te nakha preku asavke predizvikija? Valjani te razmislina trezveno hem te ova džangavde, te ačhova „cvrsta ki vera“. (Čitin 2. Timotej 4:5.) Razmislinaja trezveno keda ačhovaja smirime, keda jasno razmislinaja hem keda trudinaja amen te dikha ko bukja sar o Jehova so dikhela. Ako keraja adava, tegani amare čuvstvija nane te vlijajnen upro amaro razmisluvanje.

2. Bašo so ka kera lafi ki akaja statija?

² Ki angluni statija kergjem lafi bašo trin predizvikija so šaj te aven taro sveto. Ki akaja statija ka kera lafi bašo trin predizvikija so šaj te aven taro sobranie hem te ispitinen amari vernost sprema o Jehova. Adala tane 1) keda osetinaja amen povredime taro nesavo phral ili phen, 2) keda dobinaja ukor hem 3) keda amenge pharo te prilagodina amen ko promene so ovena ki organizacija. Sar šaj te razmislina trezveno hem te ačhova verna e Jehovaske hem leskere organizacijake keda soočinaja amen asavke bukjencar?

3. Sar šaj te počmina te razmislina ako osetinaja amen povredime taro nesavo phral?

³ Dali nekogaš povredingja tut nesavo phral ili phen, šaj nekoj so isi le odgovornost ili nesavo starešina? Verojatno e phrale na sine le namera te povredinel tut (Rim. 3:23; Jak. 3:2). Sepak, leskiri postapka šaj nerviringja tut. Šaj našti sine te sove bašo adava. Šaj čak pučljan tut: „Ako nesavo phral postapinela agjaar, dali čače akaja  tani e Jehovaskiri organizacija“? Baš agjaar mangela o Satana te razmislina (2. Kor. 2:11). Asavko razmisluvanje šaj te cidel amen taro Jehova hem leskiri organizacija. Adaleske ako osetinaja amen povredime taro nesavo phral ili phen, sar šaj te razmislina trezveno hem te na razmislina ko način sar o Satana so mangela te razmislina?

4. Sar o Josif razmislingja trezveno keda postapingje lea lošno, hem so sikljovaja amen taro leskoro primer? (1. Mojseeva 50:19-21).

⁴ Ma iker holi. Keda o Josif sine tinejdžeri, leskere phralja na ponašingje pe lea šukar. Ola mrzinena le sine, hem nesave lendar čak mangle te mudaren le (1. Moj. 37:4, 18-22). Palo nesavo vreme ola bikingje le sar robo. Adaleske o Josif nakhlja taro but pharo vreme 13 berš. Ov šaj sine te počminel te razmislinel kaj o Jehova na mangela le. Hem šaj sine te mislinel peske kaj o Jehova mukhlja le baš keda najviše valjani sine leske. Ama ov na ikergja holi. Namesto adava, razmislingja trezveno hem ačhilo smirimo. Keda sine le šansa te iranel ple phralenge bašo lošnipe so kergje leske, ov na kergja adava. Namesto adava sikavgja lenge mangipe hem prostingja lenge (1. Moj. 45:4, 5). O Josif šaj sine te postapinel agjaar soske jasno razmislingja. Namesto te koncentririnel pe ko ple problemija, ov dikhlja i celo slika — dikhlja koja tani e Jehovaskiri namera. (Čitin 1. Mojseeva 50:19-21.) So sikljovaja taro akava? Ako sian povredimo ma holjan e Jehovaske ili te misline kaj ov mukhlja tut. Namesto adava, razmislin sar pomožinela tuke te izdržine adava problemi. Osven adava, keda o javera ka povredinen tut, trudin tut mangipaja te učhare lengere maane (1. Pet. 4:8).

5. Sar o Mikas razmislingja trezveno keda o javera postapingje lea pogrešno?

⁵ Te dikha o iskustvo jekhe starešinaskoro tari Južno Amerika kova so vikinela pe Mikas. b Nesave odgovorna phralja postapingje lea pogrešno. Ov vakerela: „Nikogaš ko mlo životo na doživingjum nešto asavko. Sium sine but voznemirimo. Našti sine te sovav hem but rovava sine soske našti sine ništo te kerav“. Sepak, o Mikas razmislingja trezveno hem trudingja pe te kontrolirinel ple čuvstvija. Ov redovno molinela pe sine e Jehovaske bašo sveti duh hem baši sila te šaj te istrajnel. Isto agjaar, istražinela sine teme ko amare publikacie so šaj te pomožinen leske. So sikljovaja taro akava? Ako osetinea tut povredimo taro nesavo phral ili phen, ačhov smirimo hem trudin tut te kontrolirine tle negativna čuvstvija. Šaj na džanea soske nesavo phral ili phen vakergja ili postapingja ko način kolea so povredingja tut. Adaleske, molin tut e Jehovaske hem rode lestar te pomožinel tut te dikhe ko bukja sar o javera so dikhena. Adava ka pomožinel tuke te na misline kaj o phral ili i phen namerno kergja nešto te povredinel tut hem isto agjaar ka pomožinel tuke te bistre adava (Izr. 19:11). Ma bistre, o Jehova džanela taro so nakhea hem ov ka del tut i sila so valjani tuke te šaj te istrajne (2. Let. 16:9; Prop. 5:8).

6. Soske tano važno te haljova kaj o Jehova ukorinela amen soske mangela amen? (Evreite 12:5, 6, 11).

⁶ O ukor šaj te dukhal. Ama, ako koncentririnaja amen samo ki dukh šaj te počmina te mislina kaj o ukor na sine pravedno hem kaj na važinela amenge. Adava šaj  te kerel te na haljova jekh but važno buti, adaja tani kaj o Jehova ukorinela amen adaleske so mangela amen. (Čitin Evreite 12:5, 6, 11.) Ako dozvolinaja amare čuvstvija te kontrolirinen amen, tegani daja e Satanaske prilika te iskoristinel amare čuvstvija protiv amende. Ov mangela te otfrlina o ukor hem soj panda pološno, te cida amen taro Jehova hem taro sobranie. Ako sian ukorimo, sar šaj te razmisline trezveno?

7. a) Sar soj sikavdo ki slika, sar koristingja o Jehova e Petare otkeda prifatingja o ukor? b) So sikljovea taro e Petareskoro primer?

⁷ Prifatin o ukor hem ker o potrebna promene. O Isus poviše puti ispravingja e Petare anglo javera apostolija (Mar. 8:33; Luka 22:31-34). Sigurno o Petar but ladžandilo ko adala situacie, ama ov ačhilo verno e Isuseske. Prifatingja o ukor hem siklilo taro ple greške. Adaleske o Jehova nagradingja e Petareskiri vernost hem dengja le but važna zadače (Jovan 21:15-17; Dela 10:24-33; 1. Pet. 1:1). So šaj te sikljova taro e Petareskoro primer? Keda nekoj ka ispravinel amen, ma te dozvolina i ladž te peravel amen. Namesto adava, valjani te prifatina o ukor hem te kera o potrebna promene. Adava ka ovel bašo amaro hem bašo e javerengoro šukaripe hem agjaar ka ova pokorisna e Jehovaske hem amare phralenge.

8-9. Sar osetingja pe o Bernardo ko početok keda sine ukorimo, ama so pomožingja leske te meninel plo razmisluvanje?

⁸ Te dikha so slučingja pe jekhe phralea taro Mozambik so vikinela pe Bernardo. Lestar sine lendi i prednost te služinel sar starešina. Sar osetingja pe ko početok? Ov vakerela: „Sium sine holjamo soske na svidžingja pe mange o ukor so dobingjum le“. Ov sekirinela pe sine kaj o javera taro sobranie ka dikhel lošno ki leste. Ov priznajnela: „Valjani sine mange nekobor masekija te šaj ispravno te dikhav ki mli situacija hem palem te ovel man doverba ko Jehova hem ki leskiri organizacija“. So pomožingja leske te ovel le ispravno stavi?

⁹ O Bernardo promeningja plo razmisluvanje. Ov objasninela: „Keda sium sine starešina koristinava sine o stiho taro Evreite 12:7 te šaj te pomožinav e javerenge te dikhen ispravno ko e Jehovaskoro ukor. Ama pučljum man: ’Koj valjani te primeninel  akava stiho? Sa e Jehovaskere sluge, hem me da sium vklučimo athe‘“. Palo adava o Bernardo kergja javera da bukja te šaj palem te ovel le doverba ko Jehova hem ki leskiri organizacija. Ov počmingja poviše te čitinel i Biblija hem odvojnela sine poviše vreme hor te razmislinel bašo adava. Iako ponadari da sekirinela pe sine bašo adava sar ka dikhen ki leste o phralja hem o phenja, sepak džala sine lencar ki služba hem komentirinela sine ko sostanokija. Palo nesavo vreme o Bernardo palem ulo starešina. Ako tu da sar o Bernardo dobingjan ukor, trudin tut ma te koncentririne tut ko tle čuvstvija. Prifatin o sovet hem ker o potrebna promene (Izr. 8:33; 22:4). c Ako kerea adava, šaj te ove sigurno kaj o Jehova ka nagradinel tut adaleske so sian verno leske hem leskere organizacijake.

10. Savi promena šaj čhivgja ko ispit i vernost nesave Izraelcongiri?

¹⁰ O promene so ovena ki organizacija šaj te čhiven ko ispit amari vernost. Ako na pazinaja šaj čak te dozvolina adava te odvojnel amen taro Jehova. Na primer, razmislin sar vlijajngje upro nesave Izraelcija o promene so slučingje pe keda o Jehova dengja len o zakoni. Angleder, o poglavari kerela sine o bukja so kerela len sine jekh svešteniko. Kerela sine žrtvenikija hem dela sine žrtve e Jehovaske baši pli familija (1. Moj. 8:20, 21; 12:7; 26:25; 35:1, 6, 7; Jov 1:5). Ama otkeda sine dendo o Zakoni, e poglavarenge na sine više dozvolimo te keren adava. O Jehova čhivgja sveštenikon tari e Aroneskiri familija te den žrtve. Otkeda počmingje te važinen akala promene ako nesavo poglavari, so nane tari e Aroneskiri familija, kerela adava so valjani sine jekh svešteniko te kerel, šaj sine te ovel mudardo (3. Moj. 17:3-6, 8, 9). d Dali akaja promena sine jekh taro pričine soske o Korej, o Datan, o Aviron hem 250 poglavarija buningje pe protiv o Mojsej hem o Aron? (4. Moj. 16:1-3). Na džangjola pe. Bizi razlika koja sine i pričina, o Korej hem o javera so sine lea na ačhile verna e Jehovaske. Ako nesave promene ki organizacija čhivena ko ispit tli vernost, so šaj te kere?

11. So sikljovaja taro nesave levitija so avena sine taro Kat?

¹¹ Celosno poddržin o promene ki organizacija. Džikote patujnena sine ki pustina, e familien so avena sine taro Kat sine len but važno zadača. Sekova puti keda o Izraelcija valjani sine te kheden pe šatorija hem te džan ko javer than ki pustina, nesave so avena sine tari familija taro Kat phiravena sine o kovčeg (4. Moj. 3:29, 31; 10:33; Is. Nav. 3:2-4). Adaja sine but bari prednost! Ama o bukja meningje pe keda o Izraelcija khuvgje ki Vetimi phuv. O kovčeg na valjani sine više te premestinel pe taro jekh ko javer than. Adaleske, keda o Solomon ulo cari nesave lendar više služinena sine sar peačija, stražarija ko porte hem grižinena pe sine bašo thana kote so čhivela pe sine o hajbe ko sveto šatori (1. Let. 6:31-33; 26:1, 24). Nigde na pišinela kaj ola žalingje pe ili kaj rodingje  považno zadača. So šaj te sikljova taro akava? Valjani celosno te poddržina o promene so kerela len e Jehovaskiri organizacija, čak okola promene so vlijajnena upro amare zadače. Radujn tut baši bilo koja zadača so isi tut. Ma bistre, o Jehova ceninela amen bašo adava save siem sar ličnost, a na bašo amare zadače. E Jehovaske tano but považno tli poslušnost tari bilo koja zadača so isi tut (1. Sam. 15:22).

12. Sar osetingja pe i Zaina keda iklili taro Betel?

¹² Te dikha o primer jekhe phenjakoro so vikinela pe Zaina kola so sine la promena ki zadača. Palo 23 berš betelsko služba sine bičhaldi te služinel sar specijalno pioneri. Oj vakerela: „Adaja promena sine mange but phari. Osetinava man sine kaj na sium korisno ništoske hem pučava man sine so kergjum pogrešno“. Žalno tano adava so nesave phralja hem phenja taro sobranie kergje te osetinel pe panda pološno agjaar so vakergje lake: „Te ove sine šukar na bi ikalena tut sine taro Betel“. Nesavo periodi i Zaina sine but obeshrabrimi hem rovela sine sekoja rat. Ama oj vakerela: „Nikogaš na sumningjum man ki organizacija hem ko e Jehovaskoro mangipe“. Soske šaj sine i Zaina te razmislinel trezveno?

13. So kergja i Zaina te šaj te cidel pestar o negativna čuvstvija?

¹³ I Zaina šaj sine te cidel pestar o negativna čuvstvija. Sar uspejngja ko adava? Oj čitinela sine statie taro amare publikacie kola so kerena sine lafi bašo adava so oj nakhela. I statija „Možeš da izlezeš na kraj so obeshrabruvanjeto!“ ki Stražarska kula taro 1 fevruari 2001 berš but pomožingja lake. Adaja statija objasninela sar o biblisko pisateli o Marko verojatno borinela pe sine slična čuvstvoncar keda dobingja promena ki pli zadača. I Zaina phenela: „O primer taro Marko sine mange iljači bašo mlo obeshrabruvanje“. Oj isto agjaar na čhinavgja te družinel pe hem te džal ki služba e phralencar hem e phenjencar hem isto agjaar ni na žalingja korkori pes. Oj halili kaj o sveti duh vodinela o odluke so anena pe ki e Jehovaskiri organizacija hem kaj o phralja so predvodinena but grižinena pe lake. Ama oj isto agjaar halili kaj e Jehovaskiri organizacija kerela sa so valjani te šaj te keren pe o bukja ko najšukar način.

14. Ko save promene sine pharo e Vladoske te prilagodinel pe hem so pomožingja le?

 ¹⁴ O Vlado, jekh starešina tari Slovenija kole so isi le 73 berš sine leske pharo keda leskoro sobranie spojngja pe javere sobraniea, hem keda phanlili i dvorana kote so ov džala sine. Ov vakerela: „Na sine mange jasno soske našti sine više te koristina jekh asavki šuži dvorana. Sine mange posebno pharo soske sigende renoviringjem la hem adaleske so sium stolari me lično kergjum nesave bukja andre ki dvorana. Isto agjaar adava so spojngjem amen angja but promene kolende so sine pharo amen o pophure phralja te prilagodina amen“. So pomožingja e Vladoske te ovel poslušno ko upatstvija? Ov objasninela: „O Jehova sekogaš dela bereketi keda prifatinaja o promene so ovena ki leskiri organizacija. Ola spreminena amen bašo pobare promene so ka oven ki idnina“. Ako tlo sobranie spojngja pe javere sobraniea ili dobingjan javer zadača, dali tuke pharo te prilagodine tut ko adava? Ov sigurno kaj o Jehova haljovela tut. Ako poddržinea asavke promene hem ačhovea verno e Jehovaske hem leskere organizacijake, ov sigurno ka nagradinel tut (Ps. 18:25).

15. Sar šaj ponadari da te razmislina trezveno keda ka soočina amen predizvikoncar ko sobranie?

¹⁵ Sar so avaja popaše ko krajo akale svetoskoro šaj te očekujna kaj ka oven amen predizvikija ko sobranie. Adala predizvikija šaj te čhiven ko ispit amari vernost sprema o Jehova. Adaleske mora ponadari da te razmislina trezveno. Ako osetinea tut povredimo taro nesavo phral, ma iker holi. Ako dobinea ukor, ma mukh tle čuvstvija te kontrolirinen tut, prifatin o sovet hem ker o potrebna promene. Hem keda e Jehovaskiri organizacija ka anel nesave promene kola so vlijajnena upri tute lično, prifatin len celo vilea hem šun o upatstvija.

16. Sar šaj ponadari da te ovel tut doverba ko Jehova hem ki leskiri organizacija?

¹⁶ Šaj ponadari da te ovel tut doverba ko Jehova hem ki leskiri organizacija keda tli vera tani ispitimi. Ama te šaj te kere adava valjani te razmisline trezveno, javere lafencar te ačhove smirimo, jasno te razmisline hem te dikhe ko bukja sar o Jehova so dikhela. Ov odlučno te proučine bašo bibliska ličnostija kola so uspešno boringje pe slično predizvikoncar hem hor razmislin bašo lengere primerija. Rode pomoš taro Jehova hem nikogaš ma cide tut taro sobranie. Tegani bizi razlika so ka slučinel pe, o Satana ka našti te odvojnel tut taro Jehova hem tari leskiri organizacija (Jak. 4:7).