O Jehova dela sine sila akale revna propovednikonge. Ko adava berš o broj taro kolporterija, ili pionerija, barilo taro 225 ko 350. Osven adava, poviše taro 8.000 objavitelija prvo puti dengje izveštaj baši služba ko glavno sedište. O Jehova dengja len bereketija adalea so but manuša sikavgje interes baši lengiri poraka.

Ko 21 mart 1920 berš, o Džozef Raterford, kova so ko adava vreme vodinela sine o delo bašo Istražuvačija e Biblijakere, ikergja o govor e naslovea „Milionja kola so akana živinena nikogaš nane te meren“. O Istražuvačija dengje pestar sa te šaj te kaninen so šaj poviše manušen ko akava nastan. Ola lele ki kirija jekh taro najbare teatrija ko Njujork Siti, hem uspejngje te delinen okolu 320.000 pokane.

Ale poviše manuša nego so očekujngje. O teatar, kova so šaj sine te priminel samo 5.000 manušen, sine pherdo dži ko posledno than, a okolu 7.000 manuša našti sine te khuven. Sprema i Stražarsko kula akava sine „jekh taro najuspešna sostanokija so ikergje o Istražuvačija e Biblijakere“.

O Istražuvačija e Biblijakere sine pendžarde sar manuša so objavinena kaj „milionja kola so akana živinena nikogaš nane te meren“. Ko adava vreme, ola na halile kaj i poraka bašo Carstvo ka valjani te propovedinel pe ki pobari mera. Sepak, sikavgje bari revnost. I Ida Olmsted, koja so počmingja te džal ko sostanokija taro 1902 berš, vakergja: „Džanlem kaj e manušen adžikerena bare bereketija, hem nikogaš na propuštingjem te vakera adava šukar haberi okolenge so arakhaja len sine ki služba“.

Te šaj te obezbedinel pe duhovno hrana, o phralja taro Betel počmingje korkori te pečatinen nesave taro amare publikacie. Lele i potrebno oprema hem čhivgje la ki jekh zgrada so lele la ki kirija ko Bruklin (Njujork), koja so sine paše uzo Betel.

O Leo Pel hem o Valter Kesler ale te služinen ko Betel ko januari 1920 berš. O Valter vakergja: „Keda reslem o nadgledniko tari pečatnica dikhlja amen hem vakergja amenge: ’Isi tumen jekh saati tekvaš dži ko ručko‘. Dengja  amen zadača te phirava kutie lilencar taro podrumi dži upre“.

O Leo vakergja so ulo o tajsutno dive: „Amari buti sine te čistina o zidija taro prvo sprati ki zgrada. Adaja sine i najmelali buti so nekogaš kergjum la. Ama, adaleske so adava keraja sine bašo Jehova, na sine amenge pharo“.

Bašo samo nekobor kurke, revna dobrovolcija počmingje te pečatinen i Stražarsko kula. Ki pečatarsko mašina ko prvo sprati sine pečatime 60.000 primerokija taro izdanie taro 1 fevruari 1920 berš. Ko isto vreme ko podrumi ki isto zgrada o phralja čhivgje panda jekh pečatarsko mašina so čhivgje lake anav „voeno brodi“. Kratko palo adava počmingja te pečatinel pe o spisanie Zlatno veko počmindor taro izdanie taro 14 april 1920 berš. Jasno sine kaj o Jehova dengja len bereketi bašo lengoro trud.

E Jehovaskoro narodo palem sine ko jekhipe hem revno propovedinela sine. Ama, nesave Istražuvačija e Biblijakere mukhle i organizacija keda sine o pharo periodi taro 1917 dži ko 1919 berš. Sar šaj sine te pomožinel pe lenge?

Ki Stražarsko kula taro 1 april 1920 berš, iklili i statija e naslovea „Te živina ko mir“. Ki late vakerela sine lenge: „Uverime siem kaj sa adala so mangena te šunen e Jehova ka bistren o purane greške hem ka oven ko jekhipe leskere narodoja te šaj zaedno te propovedinen“.

But džene prifatingje akala lafija. Na primer, akaja statija pomožingja jekhe bračno pareske kola so sine Istražuvačija e Biblijakere te haljoven kaj kergje greška adaleske so na propovedingje poviše taro jekh berš. Ola odlučingje palem revno te služinen e Jehovaske. Ustvari, sa akale objavitelen adžikerela len sine bari buti.

Ko 21 juni 1920 berš, o Istražuvačija e Biblijakere počmingje jekh akcija ki koja valjani sine te den o lil I tajna tani otkrimi * kobor  so šaj poviše manušenge. Ačhile but primerokija taro akava lil adaleske so sine zabranimo ko 1918 berš.

Sa o objavitelija, a na samo o kolporterija, sine kanime te učestvujnen ki akaja akcija. Ko Bilten * taro juni 1920 berš pišinela sine: „Sa o krstime objavitelija taro sekova sobranie kola so šaj te učestvujnen, spremno neka keren adava. Sekova jekh neka čhivel peske sar cel te del so poviše primerokija taro lil“. O Edmund Huper vakergja kaj ki akaja akcija but džene prvo puti učestvujngje ki služba taro udar ko udar. Ov vakerela: „Počmingjem te haljova sa o bukja soj tane vklučime ko akava delo kova so nakhavgja adava so očekujngjem“.

Džikote sine i Prvo svetsko vojna e phralenge sine but pharo te oven ko kontakt e javerencar taro Istražuvačija e Biblijakere. O phral Raterford manglja te ohrabrinel len hem palem te organizirinel o propovedibe. Adaleske, ko 12 avgust 1920 berš, zaedno panda štare phralencar cidingja ko drumo te potsetinel i Britanija hem but javera phuvja.

Keda o Raterford posetingja i Britanija, o Istražuvačija e Biblijakere ikergje trin kongresija hem 12 sostanokija baši javnost. Ko akala nastanija sine prisutna otprilika 50.000 manuša. Baši akaja poseta ki Stražarsko kula pišinela sine: „O phralja sine ohrabrime hem zajaknime. Sine but bahtale adaleske so šaj sine te družinen pe hem te sorabotinen“. Ko Pariz, o phral Raterford ikergja o govor „Milionja kola so akana živinena nikogaš nane te meren“. Keda počmingja te kerel lafi, i sala sine but pherdi. Otkeda završingja o govor 300 manuša rodingje te džanen nešto poviše.

Ko naredna kurke, o Raterford hem o phralja so sine lea posetingje i Atina, Kairo hem Erusalim. Te šaj te sledinen o interes so sine sikavdo ko akala thana, o phral Raterford formiringja podružnica ki diz Ramala, koja soj paše uzo Erusalim. Palo adava irangja pe ki Evropa kote so formiringja i Centralno-evropsko podružnica ki Švajcarija kolate so valjani sine te pečatinel pe literatura.

Ko septemvri 1920 berš, o Istražuvačija e Biblijakere ikalgje o spisanie Zlatno veko  br. 27. Ko akava specijalno izdanie sine otkrimo o progonstvo so doživingje le ko 1918 berš. I pečatarsko mašina kerela sine buti dive rat, hem sine pečatime poviše taro 4 milionja primerokija.

Adala so čitingje akava spisanie doznajngje bašo neobično slučaj e phenjakoro Ema Martin. Oj služingja sar kolporteri ko San Bernardino (Kalifornija). Ko 17 mart 1918 berš, oj sine ko jekh tikno sostanok so ikergje o Istražuvačija e Biblijakere hem laja sine trin phralja — E. Ham, E. Sonenburg hem E. Stivens.

Jekh taro prisutna so sine ko adava sostanok na sine le cel te sikljovel tari Biblija. Ov pokasno priznajngja: „Ko adava sostanok sium sine bičhaldo taro javno obviniteli. Valjani sine te arakhav dokazija“. Hem arakhlja „o dokaz“ so rodingja le — jekh primerok taro lil I tajna tani otkrimi. Palo nekobor dive, i phen Martin hem o trin phralja sine uapsime. Ola sine obvinime kaj phagena o Zakoni baši špionaža adalea so dena sine e manušenge akava zabranimo lil.

I Ema hem o phralja sine proglasime kaj tane kriva hem sine osudime ko trin berš zatvor. Otkeda sine odbime sa lengere žalbe, bičhalde sine ko zatvor ko 17 maj 1920 berš. Ama, o bukja sigate meningje pe ko pošukar.

Ko 20 juni 1920 berš, o phral Raterford raskažingja lengoro slučaj ko jekh kongres ko San Francisko. O prisutna, kola so sine šokirime keda šungje sar postapingja pe akale hristijanencar, složingje pe te bičhalel pe telegrama dži ko pretsedateli taro SAD. Ola pišingje: „Amen siem uverime kaj i gospogja Martin tani nepravedno obvinimi kaj phaglja o Zakoni baši špionaža... Adava so o državna vlastija zloupotrebingje pli položba te šaj te astaren la ki stapica, a palo adava te obvininen la te šaj te čhiven la ko zatvor tano ladžavo hem nečesno“.

Odma o javer dive, o pretsedateli Vudro Vilson poništingja i kazna e phenjakiri Martin hem e phralengiri Ham, Sonenburg hem Stivens. Agjaar alo o krajo baši adaja nepravedno osuda.

Ko krajo taro 1920 berš, e Istražuvačen e Biblijakere sine len but pričine te oven bahtale. Ko glavno sedište i buti bajrola sine sa poviše hem poviše, a o čačutne hristijanja, sar nikogaš angleder, objavinena sine kaj e Devleskoro Carstvo tano rešenie bašo manušikane problemija (Mat. 24:14). Ko 1921 berš, o čačipe bašo Carstvo ponadari da vakerela pe sine ki panda pobari mera.