1. Koja tani i najšukar odluka koja so šaj nekoj te anel la?

BUT puti o odluke so anena o roditelija beršencar vlijajnena upro čhave. Ako anena lošna odluke, e čhaven ka ovel len problemija. Ama, ako anena mudra odluke, pomožinena pumare čhavenge te ovel len bahtalo životo. Džangjola pe, o čhave da mora te anen šukar odluke. I najšukar odluka so nekoj šaj te anel la tani te služinel amare nebesno Dadeske, e Jehovaske, kova so grižinela pe amenge (Ps. 73:28).

2. Kola šukar odluke angja o Isus hem leskere roditelija?

² E Isuseskere roditelija — o Josif hem i Marija — sine odlučna te pomožinen pumare čhavenge te služinen e Jehovaske. O odluke so angje len sikavgje kaj adava sine lenge najvažno ko životo (Luka 2:40, 41, 52). O Isus da angja šukar odluke so pomožingje leske te ispolninel pli uloga ki e Jehovaskiri namera (Mat. 4:1-10). Keda barilo, o Isus sine šukar, verno hem hrabro manuš. Sekova roditeli so mangela e Jehova bi dičinela pe sine hem bi ovela sine bahtalo asavke čhavea!

3. Kola pučiba ka dikha ki akaja statija?

³ Ki akaja statija ka dikha akala pučiba: Kola šukar odluke angja o Jehova keda kerela pe lafi bašo Isus? So šaj o roditelija te sikljon taro odluke so angje o Josif hem i Marija? Hem so šaj te sikljon o terne hristijanja taro odluke so angja len o Isus?

4. Koja važno odluka angja o Jehova bašo plo Čhavo?

⁴ O Jehova biringja but šukar roditelija e Isuseske (Mat. 1:18-23; Luka 1:26-38). O iskrena lafija e Marijakere kola tane pišime ki Biblija sikavena kobor but mangela sine e Jehova hem leskoro Lafi (Luka 1:46-55). A o način sar reagiringja o Josif ko e Jehovaskere upatstvija sikavela kaj mangela sine e Devle hem spremno sine te ugodinel leske (Mat. 1:24).

5-6. So mukhlja o Jehova te doživinel leskoro Čhavo?

⁵ Primetin kaj o Jehova na biringja o Isus te bijangjovel ki barvali familija. I žrtva so dengje o Josif hem i Marija otkeda bijandilo o Isus sikavela kaj sine čorole (Luka 2:24). Šaj e Josife sine le tikni rabotilnica paše uzo plo kher ko Nazaret kote so kerela sine buti sar stolari. Len sigurno na sine but materijalna bukja, posebno ako laja ko predvid kaj sine len najhari efta čhave (Mat. 13:55, 56).

⁶ O Jehova zaštitingja ple Čhave taro nesave opasnostija, ama na zaštitingja le taro sa o problemija (Mat. 2:13-15). Na primer, nesave taro leskere najpašutne na verujnena sine ki leste. O Isus sigurno sine but razočarimo so ko početok čak nekoj tari leskiri familija na prifatingje le sar o Mesija (Mar. 3:21; Jovan 7:5). Osven adava, sigurno sine leske but pharo keda mulo leskoro očuvo o Josif. Akava značinela sine kaj, sar najphureder čhavo, ov mora sine te kerel i buti so kerela la sine o Josif (Mar. 6:3). Keda barilo, o Isus lelja i odgovornost te grižinel pe ple familijake. Najverojatno mora sine te kerel but buti te šaj te izdržinel ple familija. Adaleske ov but šukar džanela sine so značinela te ove umorno ko krajo taro jekh pharo hem naporno dive.

7. a) Kola pučiba ka pomožinen e bračno partnerenge te preispitinen pe dali šukar grižinena pe ple čhavenge? b) Sar o stihija taro Izreki 2:1-6 pomožinena e roditelenge te vospitinen pumare čhaven?

⁷ Ako sien ko brako hem mangena te oven tumen čhave, pučen tumen: „Dali siem ponizna manuša kola so mangena e Jehova hem leskoro Lafi? Dali o Jehova bi birinela sine amen te grižina amen bašo jekh skapoceno nevo životo?“ (Ps. 127:3, 4). Ako sien više roditelija, pučen tumen: „Dali sikavava  mle čhaven kaj tano but važno te oven bukjarne?“ (Prop. 3:12, 13). „Dali kerava sa so šaj te zaštitinav len taro razna opasnostija ko kola so šaj te arakhljoven ko e Satanaskoro sveto?“ (Izr. 22:3). Našti te zaštitine tle čhaven taro sa o problemija so šaj te oven len. Ama, šaj hari po hari te spremine len bašo problemija so ka aven hem te sikave len te roden sovet taro e Devleskoro Lafi. (Čitin Izreki 2:1-6.) Na primer, ako nekoj taro tle pašutne čhinavela te služinel e Jehovaske, pomožin tle čhavenge te haljoven tari Biblija soske tano važno te ačhoven verna e Jehovaske (Ps. 31:23). A ako merela nekoj taro najpašutne, sikav tle čhavenge bibliska stihija so ka pomožinen lenge te ikljon ko krajo e dukhaja hem te arakhen uteha hem mir (2. Kor. 1:3, 4; 2. Tim. 3:16).

8. Sprema 5. Mojseeva 6:6, 7, so mora sine te keren o Josif hem i Marija?

⁸ O Josif hem i Marija pomožingje e Isuseske te ovel le e Devleskiri milost soske šungje o sovetija so dengja o Jehova e roditelenge. (Čitin 5. Mojseeva 6:6, 7.) Ola but mangle e Jehova, hem najvažno sine lenge te pomožinen pumare čhavenge da te ovel len asavko mangipe.

9. Kola važna odluke mora sine te anen o Josif hem i Marija?

⁹ O Josif hem i Marija čhivgje o duhovna bukja ko prvo than. Sigurno, ola sekova kurko džana sine ki sinagoga ko Nazaret, a sekova berš baši Pasha džana sine ko Erusalim (Luka 2:41; 4:16). Šaj džikote sine ko drumo ola koristinena sine o vreme te sikaven e Isuse hem e javere čhaven baši istorija e Jehovaskere narodoskiri, hem džikote patujnena sine šaj nakhena sine taro thana soj spomnime ko Spisija. Džikote i familija bajrola sine, sigurno na sine lenge lokho redovno te keren akava. Ama, o Jehova nagradingja len bašo lengoro trudo. Adaleske so o duhovna bukja sine lenge najvažna, sarine ki familija sine paše e Jehovaja.

10. So šaj te sikljoven o roditelija taro Josif hem tari Marija?

¹⁰ Ako sian roditeli, so šaj te sikljove taro Josif hem tari Marija? Najvažno tano o čhave te dikhen kaj tle lafencar hem tle  postapkencar mangea e Jehova. O najskapoceno poklon so šaj te de e čhavenge tano te pomožine lenge te mangen e Jehova. Jekh taro najvažna bukja so valjani te sikave len tani redovno te proučinen i Biblija, te molinen pe, te džan ko sostanokija hem te džan ki služba (1. Tim. 6:6). Džangjola pe, tu mora te grižine tut tle čhavenge ko materijalno pogled (1. Tim. 5:8). Ama ma bistre kaj lengoro paše odnos e Devlea — a na o materijalna bukja — ka pomožinel lenge te preživinen o krajo akale purane svetoskoro hem te khuven ko e Devleskoro nevo sveto (Ezek. 7:19; 1. Tim. 4:8).

11. a) Sar o sovet taro 1. Timotej 6:17-19 šaj te pomožinel e roditelenge te anen šukar odluke džikote bajrarena pumare čhaven? b) Save celija šaj te čhiven tumenge sar familija, hem save nagrade ka dobinen? (Dikh i ramka „ Save celija ka čhive tuke?“)

¹¹ Kobor siem bahtale keda dikhaja sar but roditelija anena šukar odluke kolencar so pomožinena pumare čhavenge te oven paše e Jehovaja! Ola stalno služinena e Jehovaske zaedno. Sar familija zaedno džana ko sostanokija, ko kongresija hem redovno džana ki služba. Nesave familie čak džana te propovedine ko retko obrabotime podračja. Javera džana te posetinen o Betel, ili pomožinena te gradinen pe teokratska objektija. Sa akala familie kerena žrtve ko materijalno pogled, hem sigurno nane lenge lokho. Ama, o Jehova velikodušno nagradinela len bašo lengere žrtve. (Čitin 1. Timotej 6:17-19.) O čhave so bajrona ko asavke familie but puti ponadari da ikerena akala šukar duhovna navike hem keda bajrona na žalinena bašo adava! * (Izr. 10:22).

12. So mora sine te kerel o Isus džikote bajrola sine?

¹² E Isuseskoro Dad soj ko nebo sekogaš anela šukar odluke, a isto agjaar leskere roditelija ki Phuv angje mudra odluke. Ama, sar so bajrola sine, o Isus mora sine korkori te anel odluke (Gal. 6:5). Isto sar sarine amen, le da sine le slobodno volja. Šaj sine te birinel te ovel sebično hem ma te kerel e Devleskiri volja. Namesto adava, ov odlučingja te ačhol paše e Jehovaja (Jovan 8:29). Sar šaj leskoro primer te pomožinel e ternenge avdive?

13. So biringja te kerel o Isus panda sar čhavo?

¹³ Sar čhavo o Isus biringja te ovel poslušno ple roditelenge. Ov nikogaš na odbingja te šunel lengere sovetija hem te mislinel kaj tano pogogjaver lendar. Namesto adava, i Biblija vakerela kaj sine lenge poslušno (Luka 2:51). O Isus seriozno halilo pli odgovornost sar najphureder  čhavo. Sigurno but trudingja pe te sikljovel o zanati taro Josif te šaj te grižinel pe ple familijake.

14. Kotar džanaja kaj o Isus hor proučinela sine e Devleskoro Lafi?

¹⁴ E Isuseskere roditelija verojatno vakergje leske kaj bijandilo preku čudo hem vakergje leske so šungje baši leste taro e Devleskere glasnikija (Luka 2:8-19, 25-38). Ama, adava na sine sa. O Isus isto agjaar korkori proučinela sine o sveta spisija. Kotar džanaja kaj o Isus hor proučinela sine e Devleskoro Lafi? Džikote sine panda tikno, o učitelija taro Erusalim čudingje pe kobor haljovela sine o bukja hem sar odgovorinela sine (Luka 2:46, 47). Keda sine le samo 12 berš o Isus više sine uverimo kaj o Jehova tano leskoro Dad (Luka 2:42, 43, 49).

15. Sar o Isus sikavgja kaj odlučingja te kerel e Jehovaskiri volja?

¹⁵ Keda o Isus halilo koja tani leskiri uloga ki e Devleskiri namera, ov odlučingja te prifatinel adaja zadača (Jovan 6:38). Džanlja kaj but džene ka mrzinen le. Iako adaja misla na sine leske prijatno, ov sepak odlučingja te ačhovel poslušno e Jehovaske. Otkeda krstingja pe ko 29 berš a.e., i najvažno buti ko životo sine leske te kerel adava so rodela sine lestar o Jehova (Evr. 10:5-7). Čak džikote merela sine ko stubo mučibaske, o Isus sine odlučno dži ko krajo te kerel i volja ple Dadeskiri (Jovan 19:30).

16. So šaj o čhave te sikljoven taro Isus?

¹⁶ Ov poslušno tle roditelenge. Isto sar o Josif hem i Marija, tle da roditelija nane sovršena. Sepak, o Jehova dengja len zadača te vospitinen tut hem te zaštitinen tut. Ako poštujnea tle roditelen hem ceninea lengere sovetija, ka „ovel tuke šukar“ (Ef. 6:1-4).

17. Spremna Isus Navin 24:15, koja važno odluka valjani te anen o terne?

¹⁷ Birin kaske ka služine. Valjani korkori te uverine tut koj tano o Jehova, koja tani leskiri volja hem sar šaj te kere la ko tlo životo (Rim. 12:2). Tegani ka šaj te ane i najvažno odluka — te služine e Jehovaske. (Čitin Isus Navin 24:15; Propovednik 12:1.) Ako redovno čitinea hem proučinea i Biblija, tlo mangipe sprema o Jehova ka bajrol hem tli vera ka ovel panda posilno.

18. Koja odluka valjani te anen o terne, hem savo ka ovel o rezultati taro adava?

 ¹⁸ Odlučin te čhive e Jehovaskiri volja ko prvo than ko tlo životo. E Satanaskoro sveto vetinela kaj ako koristinea tle talentija baši tli korist, ka ove bahtalo. Ustvari, okolen so isi len materijalna celija „anena peske but dukha“ (1. Tim. 6:9, 10). Tari javer strana, ako šunea e Jehova hem odlučinea te čhive leskiri volja ko prvo than ko tlo životo, „ka ove mudro“ hem ka ove uspešno (Is. Nav. 1:8).

19. So na smejnena te bistren o roditelija?

¹⁹ Tumen sar roditelija, den tumendar sa te šaj te pomožinen tumare čhavenge te služinen e Jehovaske. Neka ovel tumen doverba ki leste, hem ov ka pomožinel tumenge te anen mudra odluke (Izr. 3:5, 6). Ma bistren kaj upro tumare čhave poviše vlijajnela adava so kerena nego adava so vakerena. Adaleske, anen odluke kolencar so ka pomožinen tumare čhavenge te ovel len e Jehovaskiri milost.

20. Kola bereketija ka dobinen o terne ako odlučinena te služinen e Jehovaske?

²⁰ Ternalen, tumare roditelija šaj te pomožinen tumenge te anen šukar odluke. Ama, tumendar zavisinela dali ka oven amala e Devlea. Adaleske, džan palo e Isuseskoro primer hem odlučinen te služinen tumare nebesno Dadeske so but mangela tumen. Ako kerena adava, panda akana ka ovel tumen smisla ko životo hem ka uživinen (1. Tim. 4:16). A ki idnina, ka ovel tumen o najbahtalo životo!