1922 — Angleder šel berš
„O DEVEL dela amen i pobeda preku o Isus Hristos!“ (1. Kor. 15:57). Akala lafija so sine birime bašo e beršeskoro stiho ko 1922 berš, uveringje e Istražuvačen e Biblijakere kaj lengiri vernost ka ovel nagradimi. Ko adava berš o Jehova čače nagradingja akale revna propovednikon. Ov nagradingja len keda ola korkori počmingje te pečatinen pumare lila hem te koristinen o radio te šaj te širinen o čačipe bašo Carstvo. Pokasno, ko isto berš panda jekh puti sine jasno kaj o Jehova dela bereketi ple narodoske. O Istražuvačija e Biblijakere šaj sine te kheden pe ko jekh istorisko kongres ko Sedar Point (Ohajo, SAD). Akava kongres vlijajnela upri aktivnost ki e Jehovaskiri organizacija dži avdive.
„JEKH BUT ŠUKAR IDEJA“
Adaleske so poviše phralja hem phenja počmingje te propovedinen valjani sine poviše literatura. O phralja ko Betel ko Bruklin pečatinena sine spisanija, ama bašo lila koristinena sine javera firme. Adaleske so i firma masekoncar našti sine te pečatinel dovolno lila službake, o phral Raterford pučlja e phrale Robert Martin, kova so sine odgovorno baši amari pečatnica, so mislinela bašo adava te počmina te pečatina amenge korkori lila.
I pečatnica ki ulica Konkord, Bruklin Njujork
O phral Martin mislingja peske: „Akaja tani jekh but šukar ideja. Adava bi značinela kaj ka phrava jekh pečatnica kote so korkori ka šaj te pečatina amare lila“. O phralja lele ki kirija jekh zgrada ko Bruklin koja so arakhljola ki ulica Konkord broj 18 hem kingje i oprema koja so valjani sine lenge.
Na radujngje pe sarine so o phralja ka phraven pečatnica. O pretsedateli tari firma so pečatinela sine amare lila posetingja amari pečatnica. Ov vakergja: „Isi tumen but šuži oprema bašo pečatibe, ama nane tumen nikoj so džanela te kerel laja buti. Šove masekonge ka ruminen celo tumari oprema“.
O Martin vakergja: „Adava zvučinela sine logično, ama ov na lelja ko predvid amare Gospodare, kova so sekogaš pomožinela amenge“. Hem čače, o Martin sine ko pravo. Ki nevi pečatnica pečatinela pe sine 2.000 lila ko dive.
O rabotnikija tergjona uzo linotip mašine ki pečatnica
BUT MILJE MANUŠA ŠUNGJE BAŠO HABERI PREKU RADIO
Osven so pečatinela sine lila, e Jehovaskoro narodo počmingja preku jekh nevo način te širinel o šukar haberi — preku radio. Nedela paloručko 26 fevruari 1922 berš, o phral Raterford prvo puti kergja lafi preku radio. Ov ko jekh radio taro Los Andželes (Kalifornija, SAD) ikergja o govor e temaja „Milionja kola so akana živinena, nikogaš nane te meren“.
Otprilika 25.000 džene šungje adava govor. Nesave lendar bičhalgje pismija dži ko phral Raterford te šaj te sikaven pumari blagodarnost. Jekh taro adala manuša so bičhalgje leske pismija sine o Vilard Ašford kova so živinela sine ki Santa Ana, Kalifornija. Ov pofalingja e phrale Raterford bašo interesno govor hem isto agjaar pišingja: „Ki mli familija isi trin nasvale manuša kola so našti te ikljoven kheraldan. Adaleske, te ikere da sine o govor paše uzo amaro kher amen ka našti sine te ava“.
O sledna kurke ikergje pe panda govorija preku radio. Ko krajo taro berš i Stražarsko kula proceningja kaj najhari 300.000 manuša šungje o haberi preku radio.
Adaleske so sine ohrabrime taro pismija hem komentarija so dobinena sine, o Istražuvačija e Biblijakere odlučingje te keren jekh radio-stanica ko Stejten Ajlend kova so sine paše ko Betel Bruklin. Ko sledna berša o Istražuvačija e Biblijakere koristingje i radio-stanica WBBR, te šaj te širinen o haberi bašo Carstvo bute manušenge hem ko but thana.
„ADV“
Ki Stražarsko kula taro 15 juni 1922 berš sine objavimo kaj ka ikerel pe kongres ko Sedar Point, Ohajo taro 5-13 septemvri 1922 berš. O Istražuvačija e Biblijakere sine but bahtale keda resle ko Sedar Point.
Ko plo prvo govor o phral Raterford vakergja e publikake: „Sium uverimo kaj o Gospodari ka del... bereketi ko akava kongres hem kaj ka del pe najbaro svedoštvo sar nikogaš dži akana“. O govornikija ko akava kongres but puti ohrabrinena sine e phralen hem e phenjen te propovedinen.
But džene tane prisutna ko kongres so ikergja pe ko Sedar Point, Ohajo ko 1922 berš
Petok 8 septemvri 8.000 džene khuvgje ki sala hem edvaj adžikerena sine te šunen o govor taro phral Raterford. Ola očekujnena sine te objasninel o značenje tari kratenka „ADV“ koja so arakhljola sine ko lengere pečatime pokane. Keda bešle, nesave primetingje kaj sine bari rolna platnoja zakačimi ko podium. O Artur Klaus kova so alo ko kongres tari Tulsa (Oklahoma, SAD) bešlja kote so šaj sine pošukar te šunel o govorija. Ko adava vreme našti sine šukar te šunel pe soske na sine mikrofonija hem zvučnikija, adaleske sine but važno te arakhel pe than popaše uzi bina.
„Vnimatelno šunaja sine sekova lafi“
Te šaj te na smetinen džikote o phral Raterford ikerela sine plo govor, o pretsedavači vakergja kaj nane te dozvolinen te khuven andre okola so kasninena džikote trajnela o govor. Ko 9:30 počmingja o phral Raterford te citirinel e Isuseskere lafija taro Matej 4:17: „O Carstvo soj ko nebo tano paše“. Keda kergja lafi bašo adava sar o manuša ka šunen bašo Carstvo, ov objasningja: „O Isus objavingja kaj džikote trajnela leskiri prisutnost ka khedel ple narodo hem ka anel ki peste okolen soj leske verna“.
O phral Klaus kova so bešela sine ki glavno sala vakergja: „Vnimatelno šunaja sine sekova lafi“. Taro jekh puti pelo leske muka hem mora sine te ikljol tari sala. Iako na mangela sine te ikljol soske džanlja kaj nane te mukhen le palem te khuvel andre džikote trajnela o govor.
Palo nekobor minutija osetingja pe pošukar. Džikote iranela pe sine ki sala, šunela sine baro aplauz. Adava kergja te ovel panda ponestrplivo. Doborom sine odlučno te šunel o krajo taro adava govor so čak ako valjani sine te uklel ko krovi bi kerela sine adava. O phral Klaus kole so sine le 23 berš arakhlja način sar te uklel ko krovi. O tavanska pendžerke sine phravde hem keda alo paše dži ki lende vakergja kaj adathar šaj sine but pošukar te šunel o govor.
Ama o Artur na sine korkori ko krovi, nesave taro leskere amala sine isto athe. Jekh lendar, o Frenk Džonson, alo te pučel le: „Isi tut li tikni čhurik ki džepa?“
O Artur vakergja: „Oja, isi man“.
O Frenk vakergja: „Celo vreme molingjem amen te arakha nekas so isi le čhurik. Dikhea li akaja bari rolna taro platno? Adava tano o moto hem zakačimo tano ko akala šajke, šun šukar so vakerela o sudija. * Hem keda ka vakerel ’objavinen, objavinen‘, čhin odma akala štar šele“.
O Artur, e čhurikaja ko vas, zaedno e javerencar adžikerela sine te šunel o lafija so ka vakerel len o phral Raterford so ka oven znako keda ka valjani te čhinen o šele. O phral Raterford reslja ko najvažno delo taro plo govor. Tari bari revnost čak počmingja poglasno te vakerel: „Oven verna hem čačutne sluge e Gospodareske. Prodolžinen ki borba sa džikote o Vavilon nane celosno uništimo. Propovedinen o haberi ko sekova than. O sveto mora te džanel kaj o Jehova tano Devel hem kaj o Isus tano Cari e carengoro hem Gospodari e gospodarengoro. Akava tano o najvažno dive ki istorija. Dikhen, o Cari vladinela! Tumenge tani dendi i zadača te vakeren adava sarinenge, adaleske objavinen, objavinen, objavinen e Care hem leskoro Carstvo“.
O Artur setinela pe sar ov hem o phralja čhingje o šele hem sar o moto hari pohari phravgjola sine. Ko moto so phravdilo pišinela sine: „Objavinen e Care hem o Carstvo“. Adava sine o značenje tari kratenka „ADV“. *
JEKH VAŽNO ZADAČA
O kongres ko Sedar Point pomožingja e phralenge te koncentririnen pe ko propovedibe bašo Carstvo. Okola so sine spremna te keren adava sine bahtale so šaj te učestvujnen ki adaja zadača. Jekh kolporteri (akana pendžardo sar pioneri) tari Oklahoma (SAD) pišingja: „Propovedinaja sine ko thana kote so but manuša kerena sine buti ko rudnikija bašo jaglen hem sine but čorole“. Ov vakergja kaj o manuša keda ka čitinen sine o spisanie Zlatno veko but puti počminena sine te roven. Bašo propovedibe ov vakergja: „But siem bahtale so šaj te utešina len“.
Adala Istražuvačija e Biblijakere halile kobor tane važna e Isuseskere lafija soj pišime ko Luka 10:2: „I žetva tani bari ama isi samo hari rabotnikija“. Ko krajo e beršeskoro ola sine panda poodlučna taro bilo keda angleder te objavinen o haberi bašo Carstvo sa poviše manušenge.
