1-2. a) Sar nesave vlastija protivinena pe e Jehovaskere narodoske, ama sar reagirinena ola? b) Soske šaj te ova bahtale čak keda siem progonime? (Komentirin hem i slika tari naslovno strana.)

 MOMENTALNO amare aktivnostija tane ograničime ili zabranime ko poviše taro 30 phuvja ko sveto. Ko nesave taro adala phuvja amare phralja hem phenja tane phanle ko zatvor. Dali kergje nešto lošno? O Jehova ni hari na dikhela agjaar. Ola na kergje ništo lošno osven so čitinena hem proučinena i Biblija, vakerena e javerenge ko so verujnena hem džana ko sostanokija. Isto agjaar na mangena te mešinen pe ki politika. Iako isi len baro progonstvo akala verna sluge ačhovena besprekorna agjaar soj tane poslušna e Jehovaske ko sa hem adava kerela len bahtale! *

² Verojatno dikhljan nesave slike taro akala hrabra svedokija hem primetingjan kaj ola asana. Ola tane bahtale soske džanena kaj kerena e Jehovaskiri volja adalea so ačhona leske besprekorna (Ps. 15:1, 2). O Isus vakergja: „Bahtale tane okola soj progonime adaleske so kerena adava soj pravedno... Oven bahtale hem but radujnen tumen  soske bari tani tumari nagrada“ (Mat. 5:10-12).

3. Sprema Dela 4:19, 20, so kergje o apostolija keda sine progonime hem soske kergje adava?

³ Amare phralja hem phenja nakhena taro isto so nakhle o apostolija ko prvo veko keda sine progonime. O sudie taro evrejsko sudo but puti „naredingje lenge te na keren više lafi ko e Isuseskoro anav“ (Dela 4:18; 5:27, 28, 40). So kergje o apostolija? (Čitin Dela 4:19, 20.) Ola sine svesna kaj nekoj so isi le pobaro avtoriteti zapovedingja lenge te propovedinen e manušenge hem te den temelno svedoštvo bašo Hristos (Dela 10:42). Adaleske o Petar hem o Jovan hrabro vakergje kaj poviše ka šunen e Devle namesto e sudien hem isto agjaar vakergje kaj nane te čhinaven te keren lafi bašo Isus. Ustvari sar ka phene vakergje lenge „mislinena li kaj isi tumen pobaro avtoriteti taro Devel?“

4. Sprema Dela 5:27-29, so kergje o apostolija hem sar šaj amen te dža palo lengoro primer?

⁴ Sa o čačutne hristijanja džana palo e apostolengoro šukar primer agjaar so poviše šunena e Devle nego e manušen. (Čitin Dela 5:27-29.) Otkeda o apostolija sine marde baši pumari besprekornost „ola gele peske taro Sudsko sovet hem sine bahtale so sine dostojna te oven ladžakerde bašo [e Isuseskoro] anav“ hem prodolžingje te propovedinen! (Dela 5:40-42).

5. Bašo kola pučiba valjani amenge odgovor?

⁵ Keda razmislinaja bašo e apostolengoro primer tegani šaj pučaja amen: Sar šaj sine o apostolija te šunen poviše e Devle a ko isto vreme te oven poslušna ki biblisko zapoved te oven podložna e vlastenge? (Rim. 13:1). Sar šaj amen te ova poslušna e vlastenge hem okolenge so isi len avtoriteti baš sar so vakergja o Pavle, a ko isto vreme te ačhova besprekorna e Devleske sar amaro Najbaro Vladeteli? (Tit 3:1).

6. a) Koj tane o „vlastija“ soj spomnime ko Rimjanite 13:1, hem savi odgovornost isi amen sprema lende? b) Savo avtoriteti isi sa e manušikane vladetelen?

⁶ Čitin Rimjanite 13:1. Ko akava stiho e lafea „vlastija“ mislinela pe ko manušikane vladetelija kolen so isi len mokj hem kontrola upro javera. O hristijanja mora te oven poslušna akale manušikane vlastenge. Ola ikerena o mir, rodena taro manuša te ikeren o zakonija, hem ponekogaš čak braninena e Jehovaskere narodo (Otk. 12:16). Adaleske zapovedimo amenge te da len danokija hem davačke hem te sikava lenge čest (Rim. 13:7). Ama adala svetovna vlastija isi len avtoriteti samo adaleske so o Jehova dozvolingja lenge te ovel len. O Isus jasno vakergja akava keda sine anglo o rimsko upraviteli o Pontij Pilat. Keda o Pilat vakergja leske kaj le isi le avtoriteti te odlučinel dali ka ačhol ko životo ili ka ovel mudardo, tegani o Isus vakergja leske: „Na bi ovela tut sine nisavi vlast upri mande te na ovel tuke sine dendi upraldan“ (Jovan 19:11). O avtoriteti sa e manušikane vlastengoro hem e političarengoro avdive tano ograničimo, isto sar so sine e Pilateskoro avtoriteti.

7. Keda na valjani te šuna e manušikane vladetelen, hem baši koja buti ola valjani te oven svesna?

⁷ O hristijanja tane poslušna e manušikane vlastenge sa džikote adava nane protiv e Devleskere zakonija. Ama amen našti te šuna len keda rodena amendar nešto so o Devel zabraninela ili keda zabraninena amenge nešto so o Devel rodela amendar te kera. Na primer, ola šaj rodena taro terne te džan ki vojska. * Ili šaj te zabraninen amari Biblija hem o bibliska publikacie hem te zabraninen amenge te dža ki služba hem ko sostanokija. Keda o vladetelija zloupotrebinena pumaro avtoriteti sar na primer keda progoninena e Hristoseskere učenikon, tegani ola tane odgovorna anglo Devel. O Jehova dikhela len! (Prop. 5:8).

8. Koja tani i razlika maškar o Jehova hem o manušikane vladetelija, hem soske valjani adava te džana?

⁸ „O vlastija“ šaj te ovel len avtoriteti, te keren šukaripe hem te ovel len mokj upro o javera. Ama adava na značinela kaj tane sovršena hem kaj isi len apsolutno vlast. Samo jekh tano sovršeno hem le isi le apsolutno vlast upri sarinende, adava tano o Jehova o Devel. Ki Biblija bašo Jehova poviše puti vakerela pe „o Sevišno“ (Dan. 7:18, 22, 25, 27).

9. So dikhlja ki vizija o proroko o Daniel?

⁹ O Proroko o Daniel dikhlja jekh vizija koja so sikavela kaj e Jehova isi le o najbaro avtoriteti. O Daniel prvo dikhlja štar bare zverija kola so pretstavinena štar svetska sile taro purano vreme. Adala tane o Vavilon, i Medo-Persija i Grcija hem o Rim, hem isto agjaar jekh svetsko sila taro amaro vreme i Anglo-Amerika (Dan. 7:1-3, 17). Palo adava o Daniel dikhlja e Jehova sar bešela ko prestol ko nebo (Dan. 7:9, 10). Akava verno proroko dikhlja nešto javer da kova so valjani te ovel predupreduvanje e vladetelenge avdive.

10. Sprema Daniel 7:13, 14, 27, kaske o Jehova dela i vlast ki phuv hem so sikavela akava baši leste?

¹⁰ Čitin Daniel 7:13, 14, 27. O Devel lela celi vlast taro manušikane vladetelija hem dela la javerenge kola soj pomokjna  hem poviše zaslužinena la. Kaske dela la? Nekaske soj „sar manušikano čhavo“, o Isus Hristos hem e „sveta slugenge e Sevišnoskere“ o 144.000 kola so ka vladinen ki celi večnost (Dan. 7:18). Jasno tano kaj o Jehova tano o Sevišno soske samo le isi le avtoriteti te kerel asavko nešto.

11. So javer pišingja o Daniel so sikavela kaj e Jehova isi le o najbaro avtoriteti upro sarine?

¹¹ O bukja so dikhlja o Daniel ki vizija potvrdinena adava so vakergja angleder. Ov vakergja kaj o Devel „cidela caren hem čhivela caren“. Ov isto agjaar pišingja kaj „o Sevišno vladinela upro manušikano carstvo hem dela le kaske ov mangela“ (Dan. 2:19-21; 4:17). Dali sine situacie kote so o Jehova cidingja ili čhivgja vladetelen? Oja.

12. Vaker primer kote so o Jehova cidingja caren ko purano vreme. (Dikh i slika.)

¹² O Jehova jasno sikavgja kaj le isi le o najbaro avtoriteti upro sa o javera vlastija. Te dikha trin primerija so sikavena adava. O egipetsko faraoni zarobingja e Jehovaskere narodo hem but puti odbingja te mukhel len. Ama o Devel oslobodingja ple narodo hem mudargja e faraone ko Crveno More (2. Moj. 14:26-28; Ps. 136:15). O vavilonsko cari o Valtazar kergja jekh proslava hem „vazdingja pe protiv o nebesno gospodari“ hem „falingja e devlen taro srebro hem zlato“ namesto e Jehova (Dan. 5:22, 23). Ama o Devel ponižingja adale gordo care. Adaja rat o Valtazar sine mudardo hem leskoro carstvo sine dendo ko vasta e Medijconge hem e Persijconge (Dan. 5:28, 30, 31). O cari o Irod Agripa I tari Palestina, mudargja e Jakove hem čhivgja e Petare ko zatvor soske le da manglja te mudarel le. Ama o Jehova čhinavgja le ki leskiri namera, „e Jehovaskoro angeli khuvgja le“ hem ov mulo (Dela 12:1-5, 21-23).

13. Vaker primer bašo adava sar o Jehova pobedingja poviše vladetelen taro jekh puti.

¹³ O Jehova isto agjaar sikavgja kaj isi le avtoriteti upro poviše vladetelija. Ov boringja pe e izraelconge hem pomožingja lenge te uništinen 31 hanaanska carija hem te osvojnen bare delija tari Vetimi phuv (Is. Nav. 11:4-6, 20; 12:1, 7, 24). O  Jehova isto agjaar pomožingja e izraelconge celosno te pobedinen e care Ven-Adad hem 32 javeren siriska vladetelen kola so boringje pe protiv o Izrael (1. Car. 20:1, 26-29).

14-15. a) So vakergje o carija o Navuhodonosor hem o Darij baši e Jehovaskiri vlast? b) So vakergja o psalmisti bašo Jehova hem bašo leskoro narodo?

¹⁴ O Jehova sekogaš sikavgja kaj tano Sevišno. Ki jekh prilika o vavilonsko cari o Navuhodonosor falingja pe kaj tano baro, mokjno hem slavno. Adaleske so na sine ponizno hem na priznajngja kaj samo o Devel zaslužinela i slava, o Jehova kergja te delingjovel. Otkeda sastilo, o Navuhodonosor „slavingja e Sevišno“ hem priznajngja kaj „e Jehovaskiri vlast tani večno vlast“. Isto agjaar vakergja: „Nane nikoj so šaj te čhinavel le“ (Dan. 4:30, 33-35). Otkeda e Danieleskiri besprekornost sine ispitimi hem o Jehova spasingja le taro lavija, o cari o Darij objavingja: „O narodo te daral taro Devel e Danieleskoro, soske ov tano dživdo Devel hem ov ka ačhol zasekogaš. Leskoro Carstvo nane nikogaš te ovel uništimo, hem leskiri vlast ka trajnel večno“ (Dan. 6:7-10, 19-22, 26, 27).

¹⁵ O psalmisti vakergja: „O Jehova ruminela e narodongere namere, čhinavela len te keren pumare planija“. Isto agjaar dodajngja: „Bahtalo tano o narodo kaskoro Devel tano o Jehova, o manuša kola so ov biringja len te oven leskiri sopstvenost“ (Ps. 33:10, 12). Akaja tani but šukar pričina te ačhova besprekorna e Jehovaske!

16. Ko so šaj te ova uverime keda ka avel i bari nevolja hem soske? (Dikh i slika.)

¹⁶ Dži akana dikhlem so kergja o Jehova ko purano vreme. A so šaj te očekujna kaj ka kerel panda hari? Šaj te ova uverime kaj o Jehova ka spasinel ple verna slugen keda ka avel i bari nevolja (Mat. 24:21; Dan. 12:1). Ov ka kerel akava keda i koalicija  taro narodija pendžardi sar Gog taro Magog, ka napadinel ko celo sveto okolen soj verna e Jehovaske. Čak ki adaja koalicija te oven sa o 193 členke taro Obedineta nacie ka našti te borinen pe protiv o Sevišno hem leskiri nebesno vojska! O Jehova vetinela: „Ka bajrarav mli slava, ka posvetinav man hem ka objavinav man anglo jakhja bute narodongere hem tegani ka džanen kaj me sium o Jehova“ (Ezek. 38:14-16, 23; Ps. 46:10).

17. So vakerela i Biblija kaj ka slučinel pe e carencar tari phuv, a so ka ovel okolencar so ka ačhoven besprekorna?

¹⁷ Keda o Gog ka napadinel, adava ka anel dži ki vojna Armagedon kote so o Jehova ka uništinel „e caren taro celo sveto“ (Otk. 16:14, 16; 19:19-21). Tari javer strana „samo o pravedna ka živinen ki phuv hem okola soj besprekorna ka ačhoven ki late“ (Izr. 2:21).

18. So sine spremna but hristijanja te keren hem soske? (Daniel 3:28).

¹⁸ Ki celo istorija but čačutne hristijanja rizikujngje pumari sloboda, pa čak pumaro životo adaleske so mangena e Jehova sar pumaro Sevišno vladeteli. Adala hristijanja tane odlučna te ačhoven verna e Jehovaske. Ola tane sar o trin Evreija kola so iako sine frdime ki pečka jagaja ačhile verna okoleske so spasingja len. (Čitin Daniel 3:28.)

19. Sprema so ka sudinel o Jehova ple narodoske, hem so mora amen te kera?

¹⁹ O psalmisti o David pišingja kobor tano važno te ačhova besprekorna: „O Jehova ka objavinel osuda sa e narodonge. Sudin man Jehova sprema mli pravednost hem sprema mli besprekornost“ (Ps. 7:8). Ov isto agjaar pišingja: „I besprekornost hem i pravednost neka arakhen man“ (Ps. 25:21). O najšukar način te živinel pe tano sekogaš te ačhova verna e Jehovaske bizi razlika so ka slučinel pe! Tegani ka osetina amen isto sar o psalmisti kova so pišingja: „Bahtale tane okola so živinena besprekorno, okola so živinena sprema e Jehovaskoro zakoni“ (Ps. 119:1).