1. Sar osetinena pe nesave keda nekoj taro lengere mangle tano isklučimo?

DALI nekoj taro tle mangle tano isklučimo taro sobranie? Adava šaj but te dukhal! Jekh phen so vikinela pe Hilda vakerela: „Keda palo 41 berš brako mo rom mulo, mislingjum kaj adava tano nešto najpharo so šaj sine te slučinel pe mange. * Ama keda mo čhavo mukhlja o čačipe, ple romnja hem ple čhaven, adava sine mange but, but popharo“.

2-3. Sprema Psalm 78:40, 41, sar osetinela pe o Jehova keda leskere sluge cidena pe lestar?

² Zamislin samo kobor dukhandilo e Jehova keda nesave taro angelija irangje leske plo dumo! (Juda 6). Hem razmislin kobor but sine razočarimo keda o Izraelcija, kolen so but mangela len sine, but puti buningje pe protiv leste. (Čitin Psalm 78:40, 41.) Šaj te ove sigurno kaj amare nebesno Dade isto agjaar dukhala le keda nekoj taro amare mangle cidela pe lestar. Adaleske so haljovela kobor tuke pharo, ov ka sikavel tuke sočuvstvo agjaar so ka ohrabrinel tut hem ka poddržinel tut.

³ Ki akaja statija ka dikha so šaj amen te kera te šaj o Jehova te pomožinel amenge te ikljova ko krajo akale dukhaja. Isto agjaar ka dikha sar šaj amen te pomožina e javerenge ko sobranie so soočinena pe akale pharipaja. Ama, najangle te dikha savo negativno razmisluvanje valjani te izbegina.

4. Sar osetinena pe but roditelija keda o čhavo ili i čhaj mukhena e Jehova?

⁴ Keda jekh čhavo ili čhaj ka mukhen e Jehova, o roditelija but puti pučena pe, dali šaj te keren sine nešto poviše te šaj te pomožinen e čhaveske te ačhol ko čačipe. Otkeda leskoro čhavo sine isklučimo, o phral o Luk priznajnela: „Mislinava sine kaj me sium krivo. Čak sine man lošna sune. Ponekogaš rovava sine hem mi duša dukhala man sine“. I Elizabet, kolakoro čhavo isto agjaar sine isklučimo, but puti pučela pe sine: „Kote grešingjum? Mislinava sine kaj na trudingjum man dovolno te sikavav me čhave te mangel e Jehova“.

5. Koj tano odgovorno ako nekoj cidela pe taro Jehova?

⁵ Na valjani te bistra kaj o Jehova sekole jekheske dengja slobodno volja. Akava značinela kaj šaj te birina dali ka šuna le ili na. Nesave čhaven na sine len roditelija so sine lenge šukar primer. Ama, ola odlučingje te služinen e Jehovaske hem ačhile leske verna. A javeren sine len roditelija kola so but trudingje pe te sikaven len te mangen e Jehova, ama keda barile mukhle o čačipe. Znači sekova jekh amendar mora te odlučinel dali ka služinel e Jehovaske (Is. Nav. 24:15). Adaleske, ako tumare čhave čhinavgje te služinen e Jehovaske, na valjani te mislinen kaj tumen sien kriva!

6. Sar šaj te osetinen pe o terne keda lengere roditelija cidena pe taro Devel?

⁶ Ponekogaš o roditeli mukhela o čačipe, pa čak ple familija (Ps. 27:10). Akava šaj te ovel but strašno e čhavenge kola so poštujnena sine pumare roditelen. I Ester, kolakoro dad sine isklučimo vakerela: „But puti rovava sine, soske haliljum kaj ov na samo so cidingja pe taro čačipe, nego ov svesno odlučingja te mukhel e Jehova. Me mangava me dade, adaleske keda sine isklučimo, but puti sium sine sekirimi baši leste. Nekobor puti čak sine man panična napadija“.

7. So mislinela o Jehova bašo terne kolengere so roditelija tane isklučime?

⁷ Ternalen, ako jekh taro tumare roditelija tano isklučimo, but amenge žal! Oven sigurna kaj o Jehova da džanela kobor tumenge pharo. Ov mangela tumen hem ceninela tumari vernost, hem isto agjaar amen da — tumare phralja hem phenja. Osven adava, ma bistren kaj tumen na sien odgovorna bašo tumare roditelengere odluke. Sar so dikhlem angleder, o Jehova mukhlja sekova manuš korkori te odlučinel. Hem sekova krstimo objaviteli mora „te phiravel plo tovar“ (Gal. 6:5).

8. So šaj te keren o verna členija tari familija džikote adžikerena lengoro manglo te iranel pe ko Jehova? (Dikh hem i ramka „ Iran tut ko Jehova“.)

⁸ Keda nekoj kas so mangea cidela pe taro Jehova, tegani normalno tano te nadine tut kaj jekh dive palem ka iranel pe. Ama so šaj te kere džikote na ovela adava? Šaj te kere buti ki tli duhovnost. Ako kerea adava, ka de šukar primer e javerenge tari familija hem šaj čak okoleske soj isklučimo. Isto agjaar, ka ove posilno te šaj te izdržine i dukh. Te dikha akana so šaj te kere te šaj tli vera te ačhovel zorali.

9. Ko save načinija šaj te dobine sila taro Jehova? (Dikh hem i ramka „ Stihija so ka utešinen tut ako nekoj kas so mangea cidingja pe taro Jehova“.)

⁹ Iker tut ko tle šukar duhovna navike. But tano važno te zajaknine tut hem tle familija. Sar šaj te kere adava? Šaj te dobine sila taro Jehova agjaar so redovno ka čitine e Devleskoro lafi, ka razmisline bašo adava so čitinea hem agjaar so ka ove redovno ko sostanokija. I Džoana, kolakoro dad hem phen mukhle o čačipe, vakerela: „Osetinava man po smirimi keda čitinava bašo bibliska ličnostija sar soj i Avigeja, i Estira, o Jov, o Josif hem o Isus. Lengere primerija pherena mi godi hem mo vilo pozitivna mislencar kola so lokhjarena mi dukh. Isto agjaar dikhljum kaj keda šunava amare sovremena gilja adava but ohrabrinela man“.

10. Sprema Psalm 32:6-8 so valjani te kera te šaj te istrajna keda isi amen pharipa?

¹⁰ Vaker e Jehovaske sa so mučinela tut. Keda sian razočarimo, ma čhinav te moline tut leske. Molin le te pomožinel tuke te dikhe ki situacija sar ov so dikhela hem te pomožinel tuke te haljove o bukja hem „te sikavel tut bašo drumo kova so valjani te dža“. (Čitin Psalm 32:6-8.) Džangjola pe, šaj te ovel tuke but pharo te vakere e Jehovaske sar osetinea tut. Ama o Jehova haljovela tli dukh ko vilo. Ov but mangela tut hem pottikninela tut te vakere leske sa so bešela tuke ko vilo (2. Moj. 34:6; Ps. 62:7, 8).

11. Sprema Evreite 12:11, soske valjani te ovel amen doverba keda o Jehova dela ukor mangipaja? (Dikh hem i ramka „ O isklučibe sikavela e Jehovaskoro mangipe sprema amende“.)

¹¹ Poddržin i odluka. O isklučibe tano jekh način sar o Jehova vospitinela amen. Akava tano bašo sarinengoro šukaripe, hem bašo šukaripe okoleskoro so grešingja. (Čitin Evreite 12:11.) Nesave taro sobranie  šaj te vakeren kaj o starešine grešingje so isklučingje nekas. Ama ma bistre, asavke manuša obično na mangena te vakeren o lošna bukja so kergja len adava so grešingja. Amen na džanaja sa o detali. Adaleske, te ovel amen doverba kaj o starešine dengje pestar sa te šaj te primeninen o bibliska načelija hem te sudinen „e Jehovaske ko anav“ (2. Let. 19:6).

12. Savi korist sine nesaven adaleske so poddržingje e Jehovaskoro ukor?

¹² Adalea so poddržinena e starešinengiri odluka te isklučinen tumare mangle, tumen šaj te pomožinen leske te iranel pe ko Jehova. I Elizabet, kola so citiringjem angleder vakerela: „Sine amenge but pharo te na kera lafi amare čhavea kova so sine vozrasno. Ama otkeda irangja pe, ov priznajngja kaj zaslužingja te ovel isklučimo. Pokasno, ov vakergja kaj but siklilo taro adava so sine isklučimo“. Oj priznajnela: „Haliljum kaj e Jehovaskoro ukor tano sekogaš ispravno“. Lakoro rom, o Mark, isto agjaar vakerela: „But berša pokasno mo čhavo vakergja mange kaj jekh taro pričine soske manglja te iranel pe, sine adaja so amen kergjem baš adava so valjani sine te kera. But sium blagodarno e Jehovaske so pomožingja amenge te ova poslušna“.

13. So šaj te pomožinel tuke te izdržine i dukh?

¹³ Ker lafi nesave amalencar so šaj te haljoven tut. Družin tut zrela objavitelencar kola so šaj te pomožinen tuke te ovel tut pozitivno stavi (Izr. 12:25; 17:17). I Džoana, koja so spomningjem la angleder, vakerela: „Osetinava man sine korkori, ama adava so kerava sine lafi amalencar kaste so sine man doverba, but pomožingja mange“. A so šaj te kere ako nekoj taro sobranie vakerela tuke nešto kolea so kerela te osetine tut panda pološno?

14. Soske valjani te trpina amen jekh jekhea hem celo vilea te prostina amenge?

¹⁴ Ov strplivo te phralencar hem phenjencar. Našti sarinendar te očekujna sekogaš te vakeren i ispravno buti (Jak. 3:2). Sarine amen siem nesovršena, adaleske ma iznenadin tut ako nekoj na džanela so te vakerel, ili ako vakerela nešto kolea so dukhavela tut, iako šaj na manglja namerno te kerel adava. Na valjani te bistra e Pavleskoro sovet: „Trpinen tumen jekh jekhea hem celo vilea prostinen tumenge, čak keda nekoj ka vredžinel tumen“ (Kol. 3:13). Jekh phen kolakoro čhavo sine isklučimo vakerela: „O Jehova pomožingja mange te prostinav e phralenge so pumare lafencar povredingje man, iako mangle te ohrabrinen man“. Sar šaj o sobranie te pomožinel okolenge tari familija so ačhile verna?

15. So šaj te pomožinel e familienge kolendar so sigende sine nekoj isklučimo?

¹⁵ Ov ljubezno okolencar tari familija so ačhile verna. Jekh phen so vikinela pe Mirjam, priznajnela kaj sine lake nezgodno  te džal ko sostanokija otkeda lakoro phral sine isklučimo. Oj vakerela: „Darava sine so ka vakeren o javera. Ama sine but phralja hem phenja kola so isto agjaar sine tažna bašo adava so slučingja pe, hem na sine holjame a ni na vakergje nešto negativno bašo mo phral. Ola kergje te na osetinav man korkori“. Jekh javer phen vakerela: „Otkeda amaro čhavo sine isklučimo, amare mangle phralja ale te utešinen amen. Nesave vakergje amenge kaj na džanle so te vakeren, ama rungje mancar hem nesave pišingje mange ohrabruvačko pismo. Adava but pomožingja mange“.

16. Sar šaj o sobranie ponadari da te del poddrška e familijake?

¹⁶ Ponadari da poddržin okolen soj verna tari familija. Posebno akana valjani lenge tlo mangipe hem ohrabruvanje (Evr. 10:24, 25). Ponekogaš i familija okolengiri soj isklučime primetingje kaj nesave taro sobranie na kerena sine više lencar lafi, sar te phene ola da sine isklučime. Ma dozvolin te slučinel pe adava! Posebno valjani te pofalina hem te ohrabrina e ternen kaskere so o roditelija čhinavgje te služinen e Jehovaske. I Marija, kolakoro rom sine isklučimo hem mukhlja ple familija, vakerela: „Nesave phralja hem phenja ale ki mande khere, kergje mange hajbaske hem pomožingje mange te proučinav e čhavencar. Džanena sine kobor mange pharo hem rungje mancar. Ola braningje man keda o javera vakerena sine bukja baši mande so na sine točna. Čače but ohrabringje man!“ (Rim. 12:13, 15).

17. Sar šaj o starešine te utešinen okolen so isi len pharipa?

¹⁷ Tumen o starešine, koristinen sekoja prilika te šaj te ohrabrinen okolen tari familija so ačhile verna. Isi tumen bari odgovornost te utešinen len (1. Sol. 5:14). Spremno ohrabrinen len, keren lencar lafi angleder hem palo sostanokija. Džan ki lende khere hem molinen tumen lenge. Džan lencar ki služba, ili ponekogaš vikinen len ki tumari familijarno rat. O starešine valjani te grižinen pe okolenge so isi len pharipa, hem te sikaven lenge sočuvstvo hem mangipe kova so valjani lenge (1. Sol. 2:7, 8).

18. Sprema 2. Petrovo 3:9, so mangela o Devel te keren okola so grešingje?

¹⁸ O Jehova na mangela „nikoj te ovel uništimo nego sarinen te ovel len prilika te kainen pe“. (Čitin 2. Petrovo 3:9.) Iako nekoj šaj te kerel seriozno grevo, sepak leskoro životo tano skapoceno e Devleske. Ma bistre kaj o Jehova platingja bari cena bašo životo e grešnikongoro — dengja i otkupno žrtva ple mangle čhaveskiri. O Jehova ljubezno trudinela pe te pomožinel asavkenge te iranen pe ki leste. Le isi le nadež kaj ola ka keren adava, sar so šaj te dikha tari e Isuseskiri sporedba bašo buntovno čhavo (Luka 15:11-32). But džene so mukhle o čačipe pokasno irangje pe ko plo manglo nebesno Dad. Hem o sobranie dodžakergja len phravde vastencar. I Elizabet, kola so citiringjem la angleder, sine but bahtali keda lakoro čhavo irangja pe. Oj vakerela: „But ceninava adava so o javera ohrabringje amen te na otkažina amen tari amari nadež“.

19. Soske šaj ponadari da te ovel amen doverba ko Jehova?

¹⁹ Sekogaš šaj te ovel amen doverba ko Jehova. Ov nikogaš nane te vakerel amenge te kera nešto so ka ovel amenge ki šteta. Ov tano darežlivo hem sočuvstvitelno Dad so but mangela sarinen so mangena le hem obožavinena le. Ov sigurno kaj o Jehova nane te mukhel tut keda tuke najpharo (Evr. 13:5, 6). O Mark, so spomningjem le angleder, vakerela: „O Jehova nikogaš na mukhlja amen. Ov sekogaš ka pomožinel amen keda nakhaja taro pharo periodi“. Ov ponadari da ka del tut „i sila koja so nakhavela i normalno“ (2. Kor. 4:7). Oja, tu šaj te ačhove verno hem te ovel tut nadež čak keda nekoj so mangea le mukhela e Jehova.