Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 39

Dali tlo anav tano pišimo ko „lil e životoskoro“?

Dali tlo anav tano pišimo ko „lil e životoskoro“?

Hem angli leste počmingja te pišinel pe lil e setibaskoro bašo adala so darana taro Jehova (MAL. 3:16)

GILI 61 Džan angle, svedokija e Devleskere!

BAŠO SO KA KERA LAFI a

Taro vreme e Aveleskoro o Jehova čhivela javera da anava ko „lil e životoskoro“ (Dikh ko pasusija 1-2)

1. Sprema Malahija 3:16, savo lil pišinela o Jehova hem so isi ki leste?

 ANGLEDER nekobor milja berša, o Jehova počmingja te pišinel jekh posebno lil. Ko akava lil o Jehova pišinela anava hem o prvo anav soj tano pišimo ki leste tano e prvo verno svedokoskoro, e Aveleskoro b (Luka 11:50, 51). Taro adava vreme, o Jehova čhivela javera da anava ko adava lil hem avdive isi milionja anava ki leste. Ki Biblija akava lil tano vikimo „lil e setibaskoro“, „lil e životoskoro“ hem „svitok e životoskoro“. Ki akaja statija bašo akava lil ka vakera „lil e životoskoro“ (Čitin Malahija 3:16; Otk. 3:5; 17:8).

2. Kaskere anava tane pišime ko lil e životoskoro hem sar šaj amare anava te oven pišime ko adava lil?

2 Ko akava posebno lil tane pišime sa o anava okolengere so obožavinena e Jehova tari ispravno dar hem so ceninena leskoro anav. Len ka ovel len prilika te dobinen večno životo. Amare da anava šaj te oven pišime ko adava lil samo ako razvinaja paše amalipe e Jehovaja — amalipe kova so temelinela pe ki otkupno žrtva e Isuseskiri (Jovan 3:16, 36). Sarine amen mangaja amaro anav te ovel pišimo ko adava lil bizi razlika dali isi amen nadež te živina ko nebo ili ki phuv.

3-4. a) Ako amaro anav tano momentalno pišimo ko lil e životoskoro, dali adava značinela kaj sigurno ka dobina večno životo? Objasnin. b) Bašo so ka kera lafi ki akaja hem ki sledno statija?

3 Dali akava značinela kaj sarine kaskere so anava tane pišime ko akava lil sigurno ka dobinen večno životo? O odgovor arakhaja le ki 2. Mojseeva 32:33 kote so o Jehova vakergja e Mojseeske: „Okova so grešingja protiv mande, ka brišinav le taro mlo lil“. Akava sikavela kaj o anava so momentalno tane pišime ko adava lil šaj te oven brišime ili cidime. Sar te phene o Jehova prvo pišingja akala anava molivea (Otk. 3:5). Adaleske valjani te da amendar sa te šaj amaro anav te ačhol ko adava lil sa džikote na ovela trajno pišimo, sar te phene penkaloja.

4 Ama akana šaj pučaja amen: „So vakerela i Biblija bašo okola kaskere so anava tane pišime ko lil e životoskoro hem bašo okola kaskere so anava nane pišime athe? Keda ka dobinen večno životo okola kaskere so anava ačhile ko adava lil? So ka ovel okolencar so mule a na sine len prilika te zapoznajnen e Jehova? Dali šaj lengere da anava te oven pišime ko adava lil?“. O odgovorija bašo akala pučiba ka dikha len ki akaja hem ki sledno statija.

KASKERE ANAVA TANE KO LIL?

5-6. a) Sprema Filipjanite 4:3, kaskere anava tane pišime ko lil e životoskoro? b) Keda lengere anava ka oven trajno pišime ko lil e životoskoro?

5 Kaskere anava tane pišime ko akava simbolično lil? Te šaj te odgovorina ko akava pučibe, ka kera lafi bašo pandž grupe manuša. Nesavengere anava taro akala pandž grupe tane pišime ko lil e životoskoro a nesavengere na.

6 Ki prvo grupa tane okola soj birime te vladinen zaedno e Isusea ko nebo. Dali lengere anava tane pišime ko lil e životoskoro? Oja. Sprema e Pavleskere lafija dži ko ple sorabotnikija ko Filipi dikhjola pe kaj o anava e pomazanikongere kola so sine birime te vladinen zaedno e Isusea više tane pišime ko lil e životoskoro. (Čitin Filipjanite 4:3.) Ama te šaj lengere anava te ačhon ko adava simbolično lil, ola mora te ačhoven verna. Hem keda ka dobinen o konečno pečati lengere anava ka oven trajno pišime ko akava lil. Adava ka ovel angleder te meren ili kratko angleder te počminel i bari nevolja (Otk. 7:3).

7. Sprema Otkrovenie 7:16, 17 keda ka oven trajno pišime ko lil e životoskoro o anava okolengere soj taro baro mnoštvo?

7 I dujto grupa tani o baro mnoštvo taro javera bakhre. Dali lengere anava tane više pišime ko lil e životoskoro? Oja. Dali lengere anava ka oven ko lil e životoskoro ponadari da otkeda ka preživinen o Armagedon? Oja (Otk. 7:14). O Isus vakergja kaj okola soj sar bakhre ka džan „ko večno životo“ (Mat. 25:46). Ama adava na značinela kaj palo Armagedon odma ka dobinen večno životo. Iako lengere anava tane panda ko lil e životoskoro ama sar ka phene tane pišime molivea. Džikote trajnena o milja berša kote so ka vladinel e Devleskoro Carstvo, o Isus „ka ovel lengoro pastiri hem ka ingarel len ko thana kotar so avela o pani e životoskoro“. Okola so ka šunen e Hristoseskoro vodstvo hem ka ačhoven verna e Jehovaske ko posledno ispit, lengere anava ka oven trajno pišime ko lil e životoskoro. (Čitin Otkrovenie 7:16, 17.)

8. Kaskere anava nane pišime ko lil e životoskoro hem so ka slučinel pe lencar?

8 I trito grupa tane o buznja so ka oven uništime ko Armagedon. Lengere anava nane pišime ko lil e životoskoro. O Isus vakergja kaj ola „ka džan ko večno meribe“ (Mat. 25:46). Vodimo taro duho, o Pavle vakerela kaj o Devel ka uništinel len zasekogaš (2. Sol. 1:9; 2. Pet. 2:9). Isto agjaar, sa okola so dži akana namerno grešingje protiv o sveti duh ka oven večno uništime a nane te dobinen večno životo. Jasno tano kaj ola nane te voskresninen (Mat. 12:32; Mar. 3:28, 29; Evr. 6:4-6). Akana te kera hari poviše lafi bašo duj grupe manuša kola so ka voskresninen akate ki phuv.

OKOLA SO KA OVEN VOSKRESNIME

9. Sprema Dela 24:15, kola duj grupe ka voskresninen ki phuv hem koja tani i razlika maškar lende?

9 I Biblija kerela lafi bašo duj grupe manuša kola so ka voskresninen, adala tane o pravedna hem o nepravedna, kaske so ka ovel dendi prilika večno te živinen ki phuv. (Čitin Dela 24:15.) O pravedna tane okola so verno služingje e Jehovaske džikote sine dživde. A o nepravedna na služingje e Jehovaske. Ola tane nepravedna anglo e Jehovaskere jakhja adaleske so na živingje sprema leskere pravedna merilija. Adaleske so o solduj grupe ka voskresninen, šaj li te vakerel pe kaj lengere anava tane pišime ko lil e životoskoro? Te šaj te doznajna o odgovor te kera lafi baši sekoja grupa posebno.

10. Soske ka voskresninen o pravedna hem savi čest ka ovel nesaven lendar? (Dikh hem o Pučiba taro čitatelija taro akava broj tari kula so kerela lafi bašo voskresenie ki phuv.)

10 I štarto grupa tane „o pravedna“. Lengere anava sine pišime ko lil e životoskoro džikote sine dživde. Dali lengere anava sine cidime taro adava lil keda mule? Na, soske ola ponadari da tane dživde anglo Jehova. O Jehova „nane Devel e mulengoro nego e dživdengoro, soske leske ola sarine tane dživde“ (Luka 20:38). Akava značinela kaj keda o pravedna ka voskresninen ki phuv lengere anava ponadari da ka oven pišime ko lil e životoskoro, iako samo molivea (Luka 14:14). Sigurno nesave taro okola so ka voskresninen ka ovel len čest te služinen sar „knezija ki celo phuv“ (Ps. 45:16).

11. So ka valjani o nepravedna te sikljoven te šaj lengere anava te oven pišime ko lil e životoskoro?

11 Ko krajo te kera lafi baši pandžto grupa — „okola so nane pravedna“. Ola na živingje pravedno, šaj adaleske so na džanena sine so rodela lendar o Jehova. Adaleske lengere anava na sine pišime ko lil e životoskoro. Ama adalea so ka voskresninel len, o Devel dela len prilika lengere anava te oven pišime ko lil e životoskoro. Akale grupake ka valjani bari pomoš. Nesave lendar angleder te meren kerena sine but lošna bukja. Adaleske ka valjani te sikljoven te živinen sprema e Jehovaskere pravedna merilija. Ama te šaj te keren adava, e Devleskoro Carstvo ka organizirinel te oven sikavde doborom but manuša bašo Devel sar nikogaš dži akana.

12. a) Koj ka sikavel okolen so nane pravedna? b) So ka slučinel pe okolencar so nane te mangen te primeninen adava so siklile?

12 Koj ka sikavel okolen so nane pravedna? O baro mnoštvo hem o pravedna so ka voskresninen. Te šaj o anava okolengere so nane pravedna te oven pišime ko lil e životoskoro, ka valjani te oven paše e Jehovaja hem te den leske lafi kaj ka služinen leske. O Isus Hristos hem o pomazanikija vnimatelno ka dikhen taro nebo sar napredujnena okola so nane pravedna (Otk. 20:4). Sekova jekh so nane te primeninel adava so sikljovela nane te ačhovel ko životo iako šaj čak ka ovel le šel berš (Isa. 65:20). O Jehova hem o Isus šaj te čitinen o vile hem adaleske nane te dozvolinen te ačhol nekoj ko životo so šaj te kerel šteta ko nevo sveto (Isa. 11:9; 60:18; 65:25; Jovan 2:25).

VOSKRESENIE ŽIVIBASKE HEM SUDIBASKE

13-14. a) Sar haljovaja sine angleder e Isuseskere lafija soj pišime ko Jovan 5:29? b) Kola detalija valjani te primetina so arakhljona ko akava stiho?

13 O Isus da kergja lafi bašo okola so ka voskresninen ki phuv. Na primer, ov vakergja: „Soske avela vreme keda sarine okola soj tane ko grobo ka šunen e Devleskere Čhaveskoro glaso hem ka ikljon, okola so kergje šukaripe, bašo voskresenie živibaske, a okola so kergje lošnipe bašo voskresenie sudibaske“ (Jovan 5:28, 29). So manglja te vakerel o Isus?

14 Angleder haljovaja sine kaj o Isus akale lafencar mislingja ko postapke so ka keren len o voskresnime otkeda ka voskresninen. Mislinaja sine kaj nesave so ka voskresninen ka keren šukar bukja a javera so ka voskresninen ka keren lošna bukja. Ama ako primetinaja o Isus na vakerela kaj okola so ka voskresninen taro grobija ka keren šukaripe ili ka keren lošnipe. O Isus akate koristinela minato vreme. Ov kergja lafi bašo okola so kergje šukaripe hem bašo okola so kergje lošnipe. Akatar dikhaja kaj kerela pe lafi bašo bukja so kergje len angleder te meren. Hem akava tano logično adaleske so nikaske nane te ovel dozvolimo ko nevo sveto te kerel lošna bukja. Znači o lošnipe so kergje o nepravedna mislinela pe ko bukja so kergje len angleder te meren. Tegani sar te haljova e Isuseskere lafija bašo „voskresenie živibaske“ hem bašo „voskresenie sudibaske“?

15. Koj ka dobinel voskresenie živibaske hem soske?

15 O pravedna, okola so kergje šukaripe, ka dobinen voskresenie živibaske soske lengere anava tane više pišime ko lil e životoskoro. Akava značinela kaj hem okola so kergje šukaripe taro Jovan 5:29 hem okola soj pravedna taro Dela 24:15 tane i isto grupa so ka voskresninen. Točno tano kaj sprema Rimjanite 6:7 keda nekoj ka merel leskere grevija brišinena pe, ama šukar tano te džana kaj leskiri verno služba na brišinela pe. Znači o anava e pravednikongere ponadari da tane ko lil e životoskoro (Evr. 6:10). Ama džangjola pe, o pravedna so ka voskresninen isto agjaar ka valjani te ačhoven verna te šaj lengere anava te ačhoven ko lil e životoskoro.

16. So značinela o „voskresenie sudibaske“?

16 A so ka ovel okolencar so kergje lošnipe angleder te meren? Iako lengere grevija sine brišime lengere meribaja, sepak ola na služingje e Jehovaske džikote sine dživde. Adaleske lengere anava nane pišime ko lil e životoskoro. Znači okola so kergje lošnipe tane i isto grupa manuša sar o nepravedna kaske so kerela pe lafi ko Dela 24:15. Lengoro voskresenie ka ovel voskresenie sudibaske. c O nepravedna ka oven sudime ki adaja smisla so ka oven ispitime (Luka 22:30). Ka valjani te nakhel vreme te šaj te dikhel pe dali tane dostojna lengere anava te oven pišime ko lil e životoskoro. Lengere anava šaj te oven pišime ko lil e životoskoro samo ako čhinavena te živinen sar so živinena sine angleder hem ako dena lafi kaj ka služinen e Jehovaske.

17-18. So ka valjani te keren sa o voskresnime hem bašo kola postapke mislinela pe ko Otkrovenie 20:12, 13?

17 Bizi razlika dali angleder sine pravedna ili nepravedna sa o voskresnime ka valjani te oven poslušna e zakonenge so ka arakhljoven ko neve svitokija kola so ka phravgjon džikote trajnena o milja berša. O apostol Jovan opišingja so dikhlja ki jekh vizija: „Dikhljum e mulen, e baren hem e tiknen sar bešena anglo prestol hem phravdile svitokija. Ama phravdilo jekh javer svitok, o svitok e životoskoro. E mulenge sine sudimo taro adava so sine pišimo ko svitokija sprema lengere postapke“ (Otk. 20:12, 13).

18 Bašo kola postapke ka oven sudime o voskresnime? Dali bašo adava so kergje angleder te meren? Na. Sar so više dikhlem ola sine oslobodime taro pumare grevija keda mule. Znači na mislinela pe ko postapke so kergje len angleder te meren, nego ko adava sar ka reagirinen ki obuka so ka dobinen la ko nevo sveto. Čak o verna manuša sar soj o Noe, o Samoil, o David hem o Daniel ka valjani te sikljon bašo Isus Hristos hem te sikaven vera ki leskiri otkupnina. A kobor poviše ka valjani te keren adava o nepravedna.

19. So ka slučinel pe okolencar so nane te mangen te prifatinen akaja but šuži prilika?

19 So ka slučinel pe okolencar so nane te mangen te prifatinen akaja but šuži prilika? Ko Otkrovenie 20:15 pišinela: „Sekova jekh so na sine pišimo ko lil e životoskoro sine frdimo ko jagalo ezero“. Znači ola ka oven večno uništime. Akava sikavela amenge kobor tano važno te da amendar sa te šaj amare anava te oven pišime ko lil e životoskoro hem te ačhoven adathe.

Jekh phral tano delo tari bari obrazovno programa koja so ka ovel organizirimi džikote trajnena o milja berša. (Dikh ko pasus 20.)

20. Koja važno zadača ka ovel organizirimi džikote trajnena o milja berša? (Dikh i slika ki naslovno strana.)

20 Kobor interesno vreme ka ovel ko milja berša kote so ka vladinel e Devleskoro Carstvo. Ko adava vreme sar nikogaš angleder, doborom but manuša ka oven sikavde bašo Devel. Ama isto agjaar, ko adava vreme ka ispitinen pe o postapke hem okolengere soj pravedna hem okolengere soj nepravedna (Isa. 26:9; Dela 17:31). Sar ka oven poučime sa adala manuša? I sledno statija ka pomožinel amenge te haljova hem te cenina akala but šuže podgotovke.

GILI 147 Ka ovel večno životo

a Ki akaja statija isi promena ko amaro haljojbe bašo e Isuseskere lafija soj pišime ko Jovan 5:28, 29 kote so kergja lafi „bašo voskresenie živibaske“ hem „bašo voskresenie sudibaske“. Ka dikha so značinena adala voskresenija hem koj tane vklučime ko sekova jekh lendar.

b Akava lil počmingja te pišinel pe „panda taro početok e svetoskoro“, javere lafencar keda počmingje te živinen o manuša kolen so isi len prilika te ovel len korist tari e Isuseskiri otkupno žrtva (Mat. 25:34; Otk. 17:8). Znači, o pravedno Avel sine o prvo manuš kaskoro so anav tano pišimo ko lil e životoskoro.

c Angleder objasninaja sine kaj o lafi „sudibaske“ taro Jovan 5:29 koristinela pe ki negativno smisla ili kaj nekoj tano kaznimo. Ki originalno čhib akava lafi isi le poširoko značenje. Iako šaj te značinel osuda ili kazna, ko akava kontekst o Isus verojatno koristingja akava lafi ki poširoko smisla, ov mislingja ko jekh proces kote so proceninea nekas ili sar so vakerela jekh biblisko rečniko „te ispitine sar ponašinela pe nekoj“.