Dža ko teksto

Dža ki sodržina

STATIJA PROUČIBASKE 38

Sikav kaj sian doverlivo

Sikav kaj sian doverlivo

O doverlivo manuš garavela o tajne (IZR. 11:13)

GILI 101 Složna te ova

BAŠO SO KA KERA LAFI a

1. Kotar šaj te džana dali šaj te verujna nekaske?

 O DOVERLIVO manuš trudinela pe te ačhovel ko plo lafi hem te vakerel o čačipe (Ps. 15:4). O javera džanena kaj šaj te verujnen leske. Amen mangaja o phralja hem o phenja te dikhen agjaar ki amende. So šaj te kera te šaj e javeren te ovel len doverba ki amende?

2. Sar šaj te sikava kaj siem doverliva?

2 Našti te očekujna o javera odma te verujnen amenge. I doverba valjani te zaslužinel pe. Vakerela pe kaj i doverba tani sar o pare, pharo tano te zarabotinel pe ama but lokho šaj te našavel pe. Nekoj so čače zaslužinela amari doverba tano o Jehova. Sekogaš šaj te ovel amen doverba ki leste soske „ov tano verno ko sa so kerela“ (Ps. 33:4). Hem ov očekujnela amen da te ova sar leste (Ef. 5:1). Akana te dikha sar nesave taro leskere sluge gele palo leskoro primer hem sikavgje kaj tane doverliva. Isto agjaar ka dikha 5 osobine so ka pomožinen amen te ova doverliva.

SIKLJOV TARO E JEHOVASKERE DOVERLIVA SLUGE

3-4. Sar sikavgja o proroko o Daniel kaj tano doverlivo, hem kola važna pučiba šaj te puča amen?

3 O proroko o Daniel tano but šukar primer baši doverlivost. Iako sine robo ko Vavilon, ov but sigate ulo pendžardo sar manuš koleske so šaj sine te verujnel pe. E manušen sine len panda poviše doverba ki leste keda o Jehova pomožingja leske te objasninel o sune e Vavilonsko careske, e Navuhodonosoreske. Ki jekh prilika o Daniel valjangja te vakerel e careske pharo haberi taro Jehova. Bašo adava valjangja e Danieleske hrabrost soske o Navuhodonosor but sigate holjanela sine (Dan. 2:12; 4:20-22, 25). Palo nesave berša, o Daniel palem sikavgja kaj tano doverlivo agjaar so jasno objasningja so značinela i poraka koja so sine ko zido ko Vavilon (Dan. 5:5, 25-29). Pokasno, isto agjaar o Medijco o Darij hem leskere upravitelija primetingje kaj e Daniele isi le „posebno duho“. Ola halile kaj o Daniel tano „doverlivo hem ki leskiri buti našti te arakhel pe nisavi maana, a ni nešto soj nečesno“ (Dan. 6:3, 4). Ustvari, čak o paganska upravitelija priznajngje kaj akava sluga e Jehovaskoro tano doverlivo.

4 Džikote razmislinaja bašo e Danieleskoro primer šaj te puča amen: „Sar sium pendžardo maškar okola so nane e Jehovaskere svedokija? Dali sium pendžardo sar nekoj kova so kerela ple zadače hem tano doverlivo?“ Soske tano važno te puča amen akava? Adaleske so anaja falba e Jehovaske keda e javeren isi len doverba ki amende.

O Neemija biringja doverliva manušen te šaj te završinen važna zadače (Dikh ko pasus 5)

5. Soske o Ananija sine pendžardo sar doverlivo manuš?

5 Otkeda o upraviteli o Neemija palem gradingja o zidija taro Erusalim ko 455 berš a.a.e., ov rodingja doverliva manuša kola so ka grižinen pe baši adaja diz. Jekh lendar so biringja len sine o Ananija, kova so sine odgovorno baši Tvrdina. I Biblija opišinela e Ananija sar „but doverlivo manuš kova so darala sine taro čačutno Devel poviše taro javera“ (Neem. 7:2). O mangipe sprema o Jehova hem i dar te na razočarinel le, pottikningja e Ananija te dikhel seriozno ki bilo savi zadača so dobingja la. Asavke osobine šaj isto agjaar amenge da te pomožinen te ova doverliva ki amari služba bašo Jehova.

6. Sar sikavgja o Tihik kaj tano verno amal e Pavleske?

6 Te dikha o primer taro verno amal e Pavleskoro kova so vikinela pe Tihik. Keda o Pavle sine phanlo ko jekh kher, o Tihik sine spremno te pomožinel le hem adaleske o Pavle opišingja le sar „verno sluga“ (Ef. 6:21, 22). O Pavle na samo so dengja le te ingarel o pismija e phralenge ko Efes hem ko Kolosi, nego isto agjaar vakergja leske te ohrabrinel len hem te utešinel len. O Tihik setinkerela amen ko avdisutne verna hem odgovorna phralja kola so grižinena pe bašo amare duhovna potrebe (Kol. 4:7-9).

7. So šaj te sikljove baši doverlivost taro starešine hem sluga-pomošnikija taro tlo sobranie?

7 Amen but ceninaja amare starešinen hem sluga-pomošnikon baši lengiri doverlivost. Isto sar o Daniel, o Ananija hem o Tihik, ola da dikhena seriozno ko pumare zadače. Na primer, keda siem ko sostanok Amaro životo hem služba, ni hari na sumninaja amen kaj sa o točke ka oven obrabotime. A o starešine tane but blagodarna so šaj te ovel len doverba ko phralja hem phenja kaj ka spreminen hem ka ikeren pumare zadače. Isto agjaar kaninaja amare interesenten ko sostanok ko vikend soske na daraja kaj nane te ovel javno govor. Hem isi amen doverba kaj ka ovel amen i literatura so valjani amenge službake. Akala verna phralja grižinena pe amenge but šukar hem siem blagodarna e Jehovaske so dengja amen asavke phralja. A sar šaj amen te sikava kaj siem doverliva?

OV DOVERLIVO KEDA NEKOJ VAKERELA TUKE NEŠTO

8. Sar šaj te ova uramnotežena keda sikavaja interes e javerenge? (Izreki 11:13).

8 Amen mangaja amare phralen hem phenjen hem adaleske mangaja te džana sar tane. Ama mora te poštujna lengiri privatnost. Nesave hristijanja taro prvo veko kerena sine e javerengoro lafi, mešinena pe sine ko e javerengere bukja hem vakerena sine bukja so na valjangje te vakeren (1. Tim. 5:13). Sigurno na mangaja te ova sar lende. Ama so ako nekoj vakerela tuke nešto lično pestar hem zamolinela tut te na vakere adava e javerenge. Na primer, jekh phen vakerela tuke kaj tani nasvali taro nešto ili kaj isi la nesavo problemi hem zamolinela tut te na vakere adava e javerenge. Tegani valjani te ikera amen ko adava. b (Čitin Izreki 11:13.) Akana ka dikha javera da situacie kote soj tano važno te ova doverliva.

9. Sar šaj sekova jekh tari familija te sikavel kaj tano doverlivo?

9 Ki familija. Sekole jekhe tari familija isi le odgovornost te na širinel e javerenge nesave privatna familijarna bukja. Na primer, e romnja šaj isi la nesavi navika baši koja so o rom asala. Dali ka vakerel adava e javerenge ako tano svesno kaj ka ladžakerel la? Sigurno kaj na! Ov mangela ple romnja hem nikogaš na bi kerela nešto kolea so ka povredinel la (Ef. 5:33). O roditelija na valjani te bistren kaj e tinejdžerenge da valjani te sikavel pe poštovanje. Na bi ovela šukar te ponižinen pumare čhaven agjaar so ka vakeren e javerenge lengere greške (Kol. 3:21). O čhave valjani te sikljoven te čutinen ko odredena situacie, agjaar so nane te vakeren e javerenge bukja kola so šaj te ladžakeren e javeren tari familija (5. Moj. 5:16). Ako sarine tari familija ikerena nesave kherutne bukja maškar peste tegani i familija ka ovel popaše.

10. So značinela te ove čačutno amal? (Izreki 17:17).

10 Ko društvo. Isi situacie ko životo keda ka valjani amenge paše amal kaske so ka doverina amen. Ponekogaš adava šaj te ovel pharo. Šaj na siem sikle te vakera e javerenge sar osetinaja amen. Hem sigurno ka ova but razočarime ako adava amal kaske so phengjem sar osetinaja amen vakerela adava e javerenge. A tari javer strana, sigurno but ceninaja ako amaro amal na širinela o bukja so vakergjem leske. Ov tano „čačutno amal“. (Čitin Izreki 17:17.)

O starešine na vakerena doverliva informacie pumare familijake (Dikh ko pasus 11) c

11. a) Sar sikavena o starešine hem lengere romnja kaj tane doverliva? b) So šaj te sikljova taro jekh starešina kole so sine le jekh doverlivo sobranisko buti a palo adava sine ple familijaja? (Dikh hem i slika.)

11 Ko sobranie. O doverliva starešine tane „sar than garajbaske tari bavlal, sar zaštita tari bura“ pumare phralenge (Isa. 32:2). Džanaja kaj lencar šaj te kera lafi bašo sa hem siem uverime kaj nane te vakeren adava e javerenge. Na valjani te roda te vakeren amenge bukja kola soj doverliva. Isto agjaar, ceninaja amare starešinengere romnjen soske ola na mangena te doznajnen informacie taro pumare roma. Čače, šukar tano so e starešinengere romnja na džanena lična bukja so na valjani te džanen taro pumare phralja hem phenja. Jekhe starešinaskiri romni vakerela: „But sium blagodarno so mo rom na vakerela mange soske džala nekaste ki pastirsko poseta a na vakerela mange ni kaste džala. Ceninava adava so na optovarinela man problemencar bašo kola so našti ništo te kerav. Agjaar šaj sarinencar te kerav slobodno lafi. Hem isto agjaar, šaj te ovel man doverba kaj ako vakerava mle romeske sar osetinava man ili isi man nesavo problemi tegani ov nane te vakerel adava e javerenge“. Džangjola pe, sarine amen mangaja te ova pendžarde sar doverliva manuša. Save osobine šaj te pomožinen te ispolnina adaja cel? Te dikha 5 lendar.

RAZVIN OSOBINE SO KA POMOŽINEN TUKE TE OVE DOVERLIVO

12. Objasnin soske o mangipe tano temeli baši doverba?

12 O mangipe tano temeli baši doverba. O Isus vakergja kaj o duj najbare zapovedija tane te mange e Jehova hem te mange tle pašutne (Mat. 22:37-39). O mangipe sprema o Jehova pottikninela amen te dža palo leskoro sovršeno primer hem te ova doverliva sar leste. Na primer, keda jekh phral ili phen vakerela amenge nešto pestar, o mangipe sprema lende pottikninela amen te na vakera adava e javerenge. Nikogaš na bi mangaja te širina nešto kolea so ka kera šteta e javerenge, ka ladžakera len ili ka dukhava len (Jovan 15:12).

13. Sar i poniznost pomožinela amenge te ova doverliva?

13 I poniznost ka pomožinel amenge te ova doverliva. Jekh ponizno hristijani nane te istakninel pe anglo javera agjaar so sekogaš ov ka ovel o prvo so ka vakerel nešto so o javera na džanena (Fil. 2:3). Nane te vazdel pe anglo javera agjaar so ka kerel te mislinen kaj ov džanela nesave bukja bašo kola so na smejnela te kerel lafi. Osven adava, ako siem ponizna, nane te vakera e javerenge amaro lično mislenje bašo bukja kolenge so i Biblija ili amari literatura na kerela lafi.

14. Sar i razboritost pomožinela amen te ova doverliva?

14 I razboritost ka pomožinel jekhe hristijaneske te džanel keda tano vreme „te čutinel pe hem vreme te kerel pe lafi“ (Prop. 3:7). Jekh izreka vakerela „te kerel pe lafi tano srebro, a te čutinel pe tano zlato“. Javere lafencar, ponekogaš tano pošukar te čutinel pe nego te kerel pe lafi. Adaleske, ko Izreki 11:12 pišinela: „Okova soj tano čače razborito čutinela“. Te dikha jekh primer. Nesave starešine taro jekh sobranie zamolinena jekhe iskusno starešina taro javer sobranie te pomožinel len nesave problemencar taro sobranie. Jekh starešina baši leske vakerela: „Ov sekogaš pazinela te na vakerel nesave važna informacie taro javera sobranija“. O javera starešine taro leskoro sobranie poštujnena le soske ov tano razborito. Ola tane uverime kaj ov nikogaš nane te vakerel doverliva bukja e javerenge.

15. Vaker primer kova so sikavela sar i iskrenost šaj te kerel o javera te ovel len doverba ki tute?

15 I iskrenost isto agjaar šaj te pomožinel amenge te ova doverliva. Amen isi amen doverba ko jekh iskreno manuš soske džanaja kaj ov sekogaš ka vakerel o čačipe (Ef. 4:25; Evr. 13:18). Na primer, šaj mangea te ove pošukar ko poučibe hem adaleske zamolinea nekas te šunel tut džikote ikerea tlo govor ko sostanok te šaj te vakerel tuke kote šaj te podobrine tut. Kas ka puče bašo iskreno sovet? Dali ka puče nekas kova so ka vakerel tuke baš adava so mangea te šune ili nekas so ljubezno ka vakerel tuke o čačipe? O odgovor tano jasno. I Biblija vakerela: „Pošukar tano o direktno ukor nego o garavdo mangipe. O verno amal dela sovet čak keda adava dikhjola neprijatno“ (Izr. 27:5, 6). Iako ko početok šaj nane te svidžinel pe amenge adava so šunaja, ama amare amaleskiri iskrenost ka koristinel amenge ponadari ko životo.

16. Sar o Izreki 10:19 sikavela kaj valjani amenge samokontrola?

16 I samokontrola tani but važno ako mangaja o javera te ovel len doverba ki amende. Akaja osobina ka pomožinel amenge te kontrolirina amari čhib keda mangaja te vakera nešto so o javera na valjani te džanen. (Čitin Izreki 10:19.) Keda koristinaja socijalna mreže šaj ka ovel amenge pharo te ovel amen samokontrola. Ako na pazinaja, šaj anglo but manuša te širina doverliva bukja. Hem otkeda čhivaja nešto ko internet tegani nane amen kontrola upro adava sar o javera ka koristinen adala informacie ili savi šteta šaj te kerel pe. I samokontrola šaj isto agjaar te pomožinel amenge te čutina keda nesave protivnikija ka mangen te doznajnen informacie bašo amare phralja hem phenja. Adava šaj te slučinel pe keda ka ova ispitime tari policija ki phuv kote so amare aktivnostija tane zabranime ili ograničime. Ko asavke ili ko javera situacie šaj te primenina o načelo te kontrolirina amari čhib (Ps. 39:1). Bizi razlika dali ki amari familija, ko amaro društvo, amare phralencar hem phenjencar ili bilo kasaja javerea amen valjani te ova doverliva. A bašo adava valjani amenge samokontrola.

17. So šaj te kera te šaj te ovel doverba ko sobranie?

17 Kobor siem blagodarna so o Jehova kergja te ova delo tari familija kote so sarine tane ljubezna hem doverliva. Sarine amen valjani te trudina amen te zaslužina i doverba amare phralengiri hem phenjengiri. Sa džikote daja amendar sa te sikava mangipe, poniznost, razboritost, iskrenost hem samokontrola keraja te ovel doverba ko sobranie. Valjani ponadari da te da amendar sa te šaj te sikava kaj e javeren šaj te ovel len doverba ki amende. Adaleske te dža palo e Jehovaskoro primer agjaar so ponadari da ka sikava kaj siem doverliva.

GILI 123 Verno ikeraja amen ko teokratsko redo

a Ako mangaja o javera te verujnen amenge mora prvo te sikava kaj siem doverliva. Ki akaja statija ka dikha soske i doverba tani doborom važno hem kola osobine ka pomožinen amenge te ova doverliva manuša.

b Ako doznajnaja kaj nekoj taro sobranie kergja seriozno grevo valjani te pottiknina le te rodel pomoš taro starešine. Ako na kerela adava, amari vernost sprema o Jehova hem o sobranie ka pottikninel amen te vakera e starešinenge.

c OBJASNIMI SLIKA: Jekh starešina na vakerela ple familijake doverliva bukja bašo sobranie.