1. Bašo so šaj te pučen amen amare kolege ili součenikija?

 SAR osetinea tut keda tlo kolega ili tlo součeniko pučela tut nešto bašo tle veruvanja? Dali isi tut trema? Poviše dženen amendar isi len. Ama asavko pučibe šaj te otkrinel bašo so nekoj razmislinela ili ko so verujnela hem te del amen prilika te vakera leske o šukar haberi. Ama ponekogaš, šaj nekoj te pučel amen pučiba adaleske so na soglasinela pe amencar ili mangela te rasprajnel pe. Adava na valjani te iznenadinel amen soske nesave manuša šungje pogrešna informacie bašo amare veruvanja (Apo. 28:22). Osven adava živinaja ko „posledna dive“, ko vreme kote so but džene „nane te oven spremna bašo bilo savo dogovor“ pa čak tane „surova“ (2. Tim. 3:1, 3).

2. Soske tano šukar te ovel pe krotko?

² Šaj pučea tut: „Sar šaj te ačhovav ljubezno hem taktično keda dikhava kaj nekoj mangela te rasprajnel pe mancar bašo adava ko so verujnava? Jekh buti so šaj te pomožinel tuke, tani i krotkost. O krotko manuš na holjanela sigate hem ačhola smirimo keda nekoj provocirinela le ili keda nane sigurno sar te odgovorinel ki nesavi situacija (Izr. 16:32). Ama, šaj mislinea tuke kaj nane sekogaš lokho te ačhove smirimo. Sar šaj te ačhove smirimo keda nekoj mangela te rasprajnel pe tuja bašo tle veruvanja? Hem ako sian roditeli, sar šaj te pomožine tle čhavenge sikljoven ljubezno te braninen pumaro veruvanje? Ajde te dikha.

3. Soske šaj te vakera kaj nekoj soj krotko nane slabo, nego silno? (2. Timotej 2:24, 25).

³ Ako nekoj tano krotko na značinela kaj tano slabo. Valjani te ova silna te šaj te ačhova smirime keda arakhljovaja ki jekh phari situacija. O sveti duh pomožinela amenge te na holjana sigate (Gal. 5:22, 23). Jekh oblik taro grčko lafi kova soj prevedimo sar „te na holjanel pe sigate“ ponekogaš koristinela pe sine te šaj te opišinel pe jekhe divo graste kova so sine dresirimo te ovel pitomo. Zamislin tuke sar jekh divo gras ovela pitomo hem krotko. Iako tano krotko, sepak tano silno. Sar amen šaj te ova krotka, a ko isto vreme silna? Našti korkori te kera adava. Valjani te molina e Devle preku pli sila te pomožinel amenge te razvina akaja but šuži osobina. But iskustvija sikavgje kaj šaj te ovel adava. Na primer, but phralja ačhile smirime keda nesave manuša probingje te provocirinen len. Adalea but džene isi len šukar mislenje bašo Svedokija. (Čitin 2. Timotej 2:24, 25.) So šaj te kere i krotkost te ovel tli silno strana?

4. So šaj te sikljova taro Isak bašo adava te ačhova smirime?

⁴ Ki Biblija isi but izveštaija kola so istakninena kobor tano važno te ačhova smirime. Te dikha e Isakoskoro primer. Keda živinela sine ko filistejsko podračje Gerar, leskere komšie sine leske ljubomorna hem adaleske phergje o bunarija kola so leskere dadeskere sluge ranle len. Namesto te borinel pe bašo ple pravija, o Isak selingja pe zaedno ple familijaja ko javer than hem ranlja neve bunarija (1. Moj. 26:12-18). Ama o Filistejcija vakergje kaj o pani taro adala da bunarija tano lengoro. Sepak, o Isak ponadari da ačhilo smirimo (1. Moj. 26:19-25). So pomožingja leske te ačhovel smirimo, čak keda jasno dikhela pe sine kaj o javera namerno provocirinena le? Ov sigurno dikhlja o primer ple roditelengoro hem but siklilo taro adava sar o Avraam postapinela sine ko smirimo način hem sar i Sara sikavgja „mirno hem krotko duho“ (1. Pet. 3:4-6; 1. Moj. 21:22-34).

5. Kova primer sikavela kaj o roditelija šaj te pomožinen pumare čhaven te haljon kobor tani važno i krotkost?

⁵ Tumen o roditelija šaj te oven uverime kaj šaj te sikaven tumare čhaven kobor tano važno te oven krotka. Te dikha jekh primer. O Maksons, kole so isi le 17 berš, valjani sine te ikljovel ko krajo nervozna manušencar ki škola hem ki služba. Leskere roditelija strplivo pomožingje leske te ačhol smirimo. Ola vakerena: „O Maksons halilo kaj lokhe šaj te holjane hem te reagirine nasilno ama te šaj te ačhove smirimo valjani tuke bari sila“. Kobor tano šukar so o Maksons ulo krotko.

6. Sar šaj i molitva te pomožinel amenge te ačhova smirime?

⁶ So šaj te kera keda nekoj provocirinela amen, sar na primer keda nekoj vakerela lošna bukja bašo Jehova ili baši Biblija? Valjani te molina e Jehova te del amen plo duho hem mudrost te šaj te ačhova smirime. So šaj te kera ako pokasno haljovaja kaj na reagiringjem šukar? Šaj palem te molina amen bašo adava hem te razmislina sar šaj javer puti te postapina pošukar. Tegani o Jehova ka del amen pli sila te šaj te ačhova smirime hem te ova krotka.

7. Sar adava so ka pamtina nesave stihija ka pomožinel amenge ko stresna situacie? (Izreki 15:1, 18).

⁷ Nesave stihija šaj te pomožinen amenge te kontrolirina amari čhib keda nekoj provocirinela amen. E Devleskiri sila šaj te setinkerel amen ko adala stihija (Jovan 14:26). Na primer, o načelija taro Izreki šaj te pomožinen amenge te ačhova smirime. (Čitin Izreki 15:1, 18.) Akava biblisko  lil isto agjaar pomožinela amenge te haljova soske tano amare šukaripaske te ačhova smirime ko stresna situacie (Izr. 10:19; 17:27; 21:23; 25:15).

8. Soske valjani te razmislina baši pričina soske nekoj pučela amen nešto?

⁸ Javer buti so šaj te pomožinel amenge tano o haljojbe ili i proniklivost (Izr. 19:11). Okova soj proniklivo sikavela samokontrola keda nekoj mangela te rasprajnel pe lea bašo leskere veruvanja. Te vakera jekh primer. Keda dikhaja jekh santa mrazo, dikhaja samo jekh tikno delo upro pani. Ama o pobaro dela taro adava mrazo tano telo pani. Slično, nekoj šaj te pučel amen nešto ama but puti na džanaja soske čače pučela amen adava. Znači, angleder te odgovorina ka ovel šukar hari te ačhova hem te razmislina soske nekoj pučela amen nešto (Izr. 16:23).

9. Sar o Gedeon sikavgja proniklivost hem krotkost keda kergja lafi e manušencar taro Efrem?

⁹ Razmislin bašo adava sar o Gedeon odgovoringja e manušenge taro Efrem. Ola but holjangje hem pučle le soske porano na vikingja len te džan lea te borinen pe protiv o Izraelska dušmanja. Ama so sine i čačutni pričina soske sine doborom holjame? Šaj osetingje pe ponižime. Bizi razlika so sine i pričina, o Gedeon postapingja mudro. Ov trudingja pe te haljovel soske osetinena pe agjaar hem odgovoringja lenge ko smirimo način. Savo  sine o rezultati? I Biblija vakerela kaj ola smiringje pe (Sud. 8:1-3).

10. So ka pomožinel amenge te džana sar te odgovorina okolenge so kritikujnena amaro veruvanje? (1. Petareskoro 3:15).

¹⁰ So ako amaro kolega ili součeniko kritikujnela amen adaleske so živinaja sprema o bibliska merilija? Ka trudina amen te objasnina leske ko najšukar način amare veruvanja, a ko isto vreme ka sikava kaj poštujnaja le. (Čitin 1. Petareskoro 3:15.) Namesto ko leskoro pučibe te dikha sar napad ili kritika, valjani te razmislina sar leskoro pučibe šaj te pomožinel amen te doznajna soj leske važno. Bizi razlika tari savi pričina nekoj pučela amen nešto, valjani te odgovorina leske ko jekh smireno hem ljubezno način. Amaro odgovor šaj ka pottikninel le te ispitinel plo stavi. Čak ako ponašinela pe amencar grubo ili lela amen ki hajgara, amari cel valjani te ovel te odgovorina leske ko ljubezno način (Rim. 12:17).

11-12. a) Bašo kola bukja valjani te razmislina keda nekoj pučela amen nesavi sporno tema? (Dikh hem i slika.) b) Vaker primer bašo adava sar šaj te počmina šukar razgovor keda nekoj pučela nešto.

¹¹ Na primer, ako tlo kolega pučela tut soske na slavinea rodenden, razmislin bašo akala pučiba: „Dali mislinela kaj e Jehovaskere svedokonge nane dozvolimo te zabavinen pe? Ili dali mislinela kaj tlo stavi šaj negativno te vlijajnel upri atmosfera ki buti?“ Ka ovel šukar te pofaline tle kolega bašo adava so mangela sarine te osetinen pe šukar, a palo adava šaj te uverine le kaj tu da mangea o isto. Adava šaj te del tut prilika ko jekh opuštimo razgovor te objasnine leske so sikavela i Biblija bašo rodenden.

¹² Šaj te kera nešto slično keda nekoj pučela amen bašo nesave javera sporna teme. Na primer, nesavo součeniko šaj te vakerel kaj e Jehovaskere svedokija valjani te meninen pumaro stavi baši homoseksualnost. Dali ov vakerela adava adaleske so na džanela ko so verujnena e Jehovaskere svedokija? Ili šaj isi le amal ili nekoj tari familija kova soj homoseksualco? Dali mislinela kaj mrzinaja e homoseksualcon? Šaj ka valjani te uverina le kaj mangaja sa e manušen hem kaj poštujnaja sekole jekheskoro pravo te živinel sar mangela b (1. Pet. 2:17). Palo adava šaj te ovel amen prilika te vakera leske so vakerela i Biblija hem sar adava šaj te pomožinel amenge te ovel amen pošukar životo.

13. Sar šaj te pomožine nekaske so mislinela kaj nane logično te verujnel pe ko Devel?

¹³ Keda keraja nekasaja lafi so isi le cvrsto stavi hem ni hari na složinela pe amencar, dali valjani odma te mislina amenge kaj džanaja ko so verujnela? (Tit 3:2). Na primer, so ako tlo součeniko vakerela kaj nane logično te verujnel pe ko Devel? Dali valjani odma te mislina kaj ov verujnela ki evolucija hem kaj džanela but baši late? Ustvari, ov šaj na džanela but baši adaja tema, nego vakerela adava so šungja. Namesto te počmine te kere lafi baši evolucija, šaj te počmine te kere lafi baši nešto koleske so pokasno ka razmislinel. Na primer, šaj te sikave leske amari internet-stranica jw.org kote so isi teme bašo stvorime bukja. Pokasno šaj ka mangel te kerel lafi baši nesavi statija ili videoklipi so dikhlja athe. Ako keraja lafi ljubezno, adava šaj te pottikninel le te sikljovel nešto poviše baši Biblija.

14. Sar o Nil šukar koristingja amari internet-stranica te šaj te pomožinel ple součenikoske kole so sine le pogrešno mislenje bašo e Jehovaskere svedokija?

¹⁴ Jekh tinejdžeri so vikinela pe Nil, koristingja amari internet-stranica te šaj te sikavel kaj adava so nesave vakerena bašo  e Jehovaskere svedokija nane čače. Ov vakerela: „Mlo součeniko but puti vakerela sine mange kaj na verujnava ki nauka adaleske so isi man doverba ki Biblija koja soj pherdi paramisencar“. Adaleske so leskoro součeniko na dozvolingja leske te objasninel ple veruvanja, o Nil vakergja leske te phravel ki amari internet-stranica ko delo „I nauka hem i Biblija“. c Pokasno o Nil halilo kaj leskoro součeniko najverojatno čitingja o materijali hem sine pospremno te kerel lafi bašo adava sar počmingja o životo. Tut da šaj te ovel tut slično iskustvo.

15. Sar šaj o roditelija te pomožinen pumare čhavenge te odgovorinen ko jekh ljubezno način?

¹⁵ O roditelija šaj te sikaven pumare čhaven bašo adava sar te odgovorinen ko ljubezno način keda braninena pumare veruvanja (Jak. 3:13). Na primer, nesave roditelija ki Familijarno rat vežbinena sar šaj o čhave te keren adava. Ola zaedno razgledinena teme baši kolende so šaj te pučen len ki škola. Kerena lafi hem vežbinena sar te odgovorinen ko nesavo pučibe hem sikavena pumare čhaven sar šaj te keren lafi ko jekh smireno hem ljubezno način. (Dikh i ramka „ Praktična vežbe kola so šaj te pomožinen tle familijake“.)

16-17. Sar šaj o vežbe te pomožinen e ternenge?

¹⁶ Asavke vežbe šaj te pomožinen e ternenge te uverinen korkori pes hem te objasninen e javerenge kola šukar pričine isi len bašo adava ko so verujnena. Ki rubrika „O terne pučena“ so arakhljovela ki jw.org isi hem rabotna listija bašo tinejdžerija. d Ola tane kerde te šaj te pomožinen e ternenge te keren pozorali pumari vera hem te spreminen odgovorija  ple lafencar. Adava so sar familija ka proučina akaja rubrika, ka pomožinel amenge te branina amari vera ko jekh smirimo hem ljubezno način.

¹⁷ Jekh terno phral so vikinela pe Metju objasninela sar pomožingje leske asavke vežbe. Ki Familijarno rat, o Metju hem leskere roditelija but puti istražinena bašo teme kolenge so šaj te kerel pe lafi ki škola. Ov vakerela: „Razmislinaja save pučiba šaj nekoj te pučel hem palo adava vežbinaja sar šaj te odgovorina ki lende sprema adava so istražingjem. Keda mange jasno soske verujnaja ko nešto, osetinava man sigurno hem polokhe mange te ačhovav smirimo džikote odgovorinava nekaske“.

18. Sprema Kološanja 4:6, soj tano važno te kera?

¹⁸ Džangjola pe, čak ako objasninaja o bukja ko jasno hem uverlivo način adava na značinela kaj sekoj ka prifatinel adava so vakeraja. Ama adava so ka kera lafi ko taktično hem ljubezno način šaj te pomožinel. (Čitin Kološanja 4:6.) Keda keraja nekasaja lafi bašo amare veruvanja adava tano sar te phene frdaja topka. I topka šaj te frda la pohari ili posilno. Ako frdaja pohari tegani najverojatno o javer dženo ka šaj te astarel i topka hem te prodolžinel e igraja. Slično, ako keraja lafi ko taktično hem ljubezno način tegani o manuša šaj te oven pospremna te šunen hem te prodolžinen o razgovor. Džangjola pe, ako nekoj mangela te rasprajnel pe amencar, ili te vredžinel amen, na siem dolžna te prodolžina o razgovor (Izr. 26:4). Ama asavke manuša tane retka. Poviše džene verojatno ka mangen te šunen amen.

19. So valjani te pottikninel amen te ova ljubezna keda braninaja amare veruvanja?

¹⁹ Jasno tano kaj ka ovel amen bari korist ako sikljovaja te ova krotka. Molin tut e Jehovaske baši sila te šaj te ačhove smirimo keda valjani te odgovorine nekaske baši nesavi sporno tema ili keda nepravedno kritikujnena tut. Ma bistre kaj ako ačhovea smirimo adava šaj te pomožinel te na avel dži ko raspravie keda isi različna stavija. Isto agjaar, ako odgovorinea ko smireno hem ljubezno način, adava šaj te pottikninel nesaven te promeninen pumaro stavi baši amende hem baši Biblija. Sekogaš te ova spremna te branina amare veruvanja, hem adava te kera le šukaripaja hem te sikava hor poštovanje (1. Pet. 3:15). Adaleske, i krotkost neka ovel tli silno strana!