1-2. Soske tano bašo amaro šukaripe te proučina o izveštaj bašo Samson?

 SO AVELA tuke ki godi keda šunea o anav Samson? Verojatno mislinea ki nekaste soj tano but silno. Hem adava čače sine agjaar. Ama o Samson angja jekh pogrešno odluka koja so angja leske bare muke. Sepak, o Jehova dikhela sine ko Samson sar leskoro verno sluga hem adaleske ov mukhlja leskoro primer te ovel pišimo ki Biblija baši amari korist.

² O Jehova koristingja e Samsone te kerel bare bukja te šaj te pomožinel ple narodoske e Izraelconge. But vekija otkeda o Samson mulo, o Jehova preku plo sveti duh pottikningja e apostol Pavle te spomninel e Samsoneskoro anav zaedno javere slugencar kolen so sine len bari vera (Evr. 11:32-34). E Samsoneskoro primer šaj but te ohrabrinel amen. Le sine le doverba ko Jehova, čak keda arakhljola sine ko but phare situacie. Ki akaja statija ka dikha so šaj te sikljova taro Samson hem sar leskoro primer šaj te ohrabrinel amen.

3. Savi zadača dobingja o Samson?

³ Keda bijandilo o Samson, o Filistejcija but mučinena sine e Izraelcon (Sud. 13:1). Adaleske so o Filistejcija vladinena sine ko jekh but lošno način, e izraelconge na sine ni hari lokho. O Jehova biringja e Samsone „te predvodinel ko spasibe e Izraelcon taro vasta e filistejcongere“ (Sud. 13:5). Akaja sine but phari zadača! Te šaj uspešno te završinel akaja  zadača, e Samsone valjani sine te ovel le doverba ko Jehova.

4. Sar pomožingja o Jehova e Samsone te oslobodinel pe taro Filistejcija? (Sudiite 15:14-16).

⁴ Te dikha jekh primer so sikavela kaj e Samsone sine le doverba kaj o Jehova ka poddržinel le. Ki jekh prilika i filistejsko vojska ali te astarel e Samsone ko Lehi, verojatno jekh than kova so sine ki Juda. Adaleske so o manuša tari Juda darandile, ola odlučingje te predajnen e Samsone e dušmanenge. Ola phanle e Samsoneskere vasta duje neve šelencar hem agjaar leskoro narodo predajngja le e Filistejconge (Sud. 15:9-13). Ama „e Jehovaskoro duho alo upro Samson“ hem ov oslobodingja pe agjaar so čhingja o šele. Tegani ov „arakhlja svežo hereskiri vilica“, lelja la hem laja mudargja 1.000 Filistejcon. (Čitin Sudiite 15:14-16.)

5. Sar o Samson sikavgja kaj sine le doverba ko Jehova adalea so koristingja e hereskiri vilica?

⁵ Soske o Samson koristingja hereskiri vilica? Ustvari, adava ni na sine nesavo oružje! Sigurno o Samson džanlja kaj leskoro uspeh zavisinela taro Jehova, a na taro adava so ka koristinel. Akava verno sluga koristingja adava so arakhlja angli peste te šaj te ispolninel e Jehovaskiri volja. Jasno tano kaj e Samsone sine le baro uspeh adaleske so sine le doverba ko Jehova.

6. So šaj te sikljova taro Samson džikote keraja amare teokratska zadače?

⁶ O Jehova šaj amenge da te del sila te šaj te završina amare zadače, čak okola so dikhjona amenge but phare hem ov šaj te kerel adava ko način so ka iznenadinel amen. Neka ovel tut doverba kaj o Jehova, kova so dengja sila e Samsone, ka pomožinel tuke da te kere leskiri volja sa džikote potprinea tut ki leste (Izr. 16:3).

7. Kova primer sikavela kaj tano but važno te roda vodstvo taro Jehova?

⁷ But phralja hem phenja kola so pomožinena ko teokratska gradežna proektija sikavena kaj isi len doverba ko Jehova. Angleder, najčesto amare phralja kerena sine o proektija hem gradinena sine amare dvorane hem javera teokratska objektija. Ama adaleske so sa poviše hem poviše manuša krstinena pe, amari organizacija valjani sine te  kerel nesave promene. O odgovorna phralja rodingje vodstvo taro Jehova hem probingje neve metode, sar na primer te kinen objektija hem te renovirinen len. O Roberti kova so ko posledna berša kergja buti ko but amare neve proektija vakerela: „Ko početok nesavenge sine pharo te prifatinen akava nevo način“. Ov ponadari vakerela: „Akava nevo način sine but porazlično taro adava so keraja sine beršencar. Ama o phralja sine spremna te prilagodinen pe hem jasno šaj sine te dikhel pe kaj o Jehova blagoslovingja akala promene“. Akava tano samo jekh primer so sikavela kaj o Jehova vodinela ple narodo te šaj te ispolninel pli namera. Ponekogaš ka ovel šukar sekova jekh amendar te pučel pe: „Dali rodava vodstvo taro Jehova hem dali sium spremno te kerav promene te šaj te služinav leske najšukar so šaj“?

8. So kergja o Samson ki jekh prilika keda sine but žedno?

⁸ Šaj čitingjan bašo javera da bare bukja so kergja o Samson. Ov vastencar mudargja jekhe lave hem palo adava mudargja 30 muršen ki filistejsko diz Askalon (Sud. 14:5, 6, 19). O Samson sine svesno kaj nikogaš na bi šaj sine te kerel akala bukja ako na pomožinela le o Jehova. Adava šaj sine jasno te dikhel pe ki jekh prilika keda sine žedno otkeda mudargja 1.000 Filistejcon. So kergja ki adaja prilika? Namesto korkori te rodel pani te šaj te piel, ov rodingja pomoš taro Jehova (Sud. 15:18).

9. Sar odgovoringja o Jehova ki e Samsoneskiri molitva? (Sudiite 15:19 hem fusnota.)

⁹ O Jehova odgovoringja ki e Samsoneskiri molitva agjaar so preku jekh čudo kergja te ovel jekh nevo izvor panjea. O izveštaj vakerela keda o Samson pilja taro adava pani, „irangja pe leskiri sila hem ov dživdilo“. (Čitin Sudiite 15:19.) Verojatno akava izvor panda postojnela sine beršencar pokasno keda o proroko o Samoil vodimo taro sveti duh pišingja o lil bašo sudie. Keda o Izraelcija dikhena sine akava izvor, verojatno setinena pe sine ko adava kaj ako isi len doverba ko Jehova, ov ka pomožinel lenge sekogaš keda ka ovel len potreba ili ka roden lestar pomoš.

10. So valjani te kera te šaj te dobina e Jehovaskiri pomoš? (Dikh hem i slika.)

¹⁰ Amen da valjani te roda pomoš taro Jehova, bizi razlika save talentija ili sposobnostija isi amen, ili kobor kergjem ki služba bašo Jehova. Valjani te ova skromna hem te priznajna kaj šaj te ova uspešna ki služba bašo Jehova samo ako potprinaja amen ki leste. Isto sar o Samson so dobingja sila keda pilja taro pani so dengja le o Jehova, amen da šaj te dobina duhovno sila ako koristinaja sa adava so dela amen o Jehova (Mat. 11:28).

11. Sar šaj te potprina amen ko Jehova hem so kergja jekh bračno pari?

¹¹ Razmislin bašo Aleksej, jekh phral tari Rusija kole so isi baro progonstvo. So pomožinela leske te istrajnel ko adala phare okolnostija? Le hem leskere romnja isi len šukar duhovna navike. Ov vakerela: „Trudinava man redovno te proučinav hem sekova dive te čitinav i Biblija. Sekova sabajle me hem mli romni zaedno čitinaja e diveskoro stiho hem molinaja amen“. So sikljovaja taro lengoro primer? Namesto te ovel amen doverba ki amende, sekogaš valjani te potprina amen ko Jehova. Sar te kera adava? Agjaar so redovno ka kera bukja so šaj te bajraren amari vera sar soj o proučibe i Biblija, i molitva, o sostanokija  hem o propovedibe. Tegani o Jehova ka blagoslovinel amaro trudo so daja le te šaj te služina leske. Ov dengja sila e Samsoneske hem sigurno ka del amenge da.

12. Savi lošno odluka angja o Samson hem sar leskiri vrska e Delilaja sine porazlično taro javera?

¹² O Samson sine nesovršeno isto sar amende hem adaleske ponekogaš anela sine lošna odluke. Jekh asavki odluka posebno angja bare posledice. Palo nesavo vreme otkeda ulo Sudija „ov zaljubingja pe ki jekh džuvli tari dolina Sorek koja so vikinela pe Delila“ (Sud. 16:4). Angleder, o Samson sine verimo jekhe filistejkaja soske „o Jehova vodingja adaja buti“ te šaj te ovel e Samsone prilika te borinel pe protiv o Filistejcija. Pokasno, ov ačhilo ko kher jekhe bludnicakoro ki Gaza, jekh filistejsko diz. Ki adaja prilika o Jehova dengja sila e Samsone te ikalel e dizjakere porte hem te ingarel len dur hem agjaar i diz te ovel bizo zaštita (Sud. 14:1-4; 16:1-3). Ama adava so sine ki vrska e Delilaja sine pogrešno odluka soske oj sine verojatno Izraelka, a agjaar e Samsone nane te ovel le sine prilika te borinel pe protiv o Filistejcija.

13. Sar i Delila čhivgja e Samsone te anel jekh lošno odluka?

¹³ I Delila lelja but pare taro Filistejcija te šaj te predajnel lenge e Samsone. Šaj o Samson sine doborom but zaljubimo ki Delila so na halilo savi namera sine la. Sar hem te ovel, i Delila celo vreme kerela sine pritisok e Samsoneske te vakerel lake kotar avela leskiri sila. Ko krajo ov vakergja lake. Žalno, ama baši pli greška o Samson nesavo vreme našavgja pli sila hem e Jehovaskoro blagoslov (Sud. 16:16-20).

14. Save posledice sine e Samsone adaleske so verujngja e Delila?

 ¹⁴ E Samsone sine le bare posledice adaleske so sine le poviše doverba ki Delila nego ko Jehova. O Filistejcija astargje le hem kojrargje le. Ola phanle le ki Gaza, diz kolakere so manušen angleder ponižingja. Ola kergje le robo hem čhivgje le te vrtinel i melnica ko zatvor. Palo adava, o Filistejcija angje e Samsone ki jekh lengiri proslava hem ki adaja prilika ola dengje bari žrtva pumare hovavne devleske e Dagoneske soske verujnena sine kaj ov pomožingja lenge te astaren e Samsone. Tegani ikalgje e Samsone taro zatvor hem angje le ki adaja proslava te šaj sarine te asan leske (Sud. 16:21-25).

15. Sar sikavgja o Samson kaj palem isi le doverba ko Jehova? (Sud. 16:28-30). (Dikh i slika tari naslovno strana.)

¹⁵ O Samson kergja jekh seriozno greška, ama ov na otkažingja pe hem prodolžingja te služinel e Jehovaske. Ov rodela sine prilika te borinel pe protiv o Filistejcija hem agjaar te ispolninel i zadača so dengja le o Devel. (Čitin Sudiite 16:28-30.) Ov molingja e Jehova: „Dozvolin te iranav e Filistejcongje“. O čačutno Devel odgovoringja ki e Samsoneskiri molitva hem panda jekh puti dengja le posebno sila. Sar rezultati, o Samson ki adaja prilika mudargja poviše Filistejcon nego celo plo životo.

16. So šaj te sikljova tari e Samsoneskiri greška?

¹⁶ Iako o Samson mora sine te trpinel o phare posledice tari pli greška, ov na otkažingja pe hem trudinela pe sine te kerel e Jehovaskiri volja. So šaj amen te sikljova? Čak ako keraja nesavi greška hem dobinaja ukor ili lela pe amendar nesavi odgovornost, na valjani te otkažina amen. Ma bistre, o Jehova na otkažinela pe amendar ov spremno prostinela amenge (Ps. 103:8-10). Iako grešinaja, o Jehova šaj te del amen sila te kera leskiri volja isto sar so kergja adava e Samsonea.

17-18. Soske ohrabrinela tut o iskustvo taro Majkl? (Dikh hem i slika.)

¹⁷ Te dikha o primer jekhe terne phraleskoro so vikinela pe Majkl. Ov sine zafatimo teokratska aktivnostencar hem služinela sine sar sluga-pomošniko hem opšto pioneri. Ama žalno tano adava so grešingja hem adaleske lele pe lestar o odgovornostija. Ov vakerela: „Dži ko adava momenti sium sine but zafatimo ki služba  bašo Jehova. Tegani taro jekh puti osetingjum man sar ka phene našavgjum sa. Iako sium sine sigurno kaj o Jehova nikogaš nane te iranel mange plo dumo, sepak pučava man sine dali nekogaš palem ka ovav lea paše sar so sium sine angleder. Ili, dali palem ka šaj te služinav ko sobranie sar so služinava sine angleder“.

¹⁸ Šukar tano adava so o Majkl na otkažingja pe. Ov vakerela. „Trudingjum man palem te ovav paše e Jehovaja, agjaar so redovno molinava man sine leske taro vilo, proučinava sine hem hor razmislinava sine“. Palo nesavo vreme, o Majkl palem dobingja odgovornostija ko sobranie. Akana služinela sar starešina hem opšto pioneri. Ov ponadari vakerela: „I poddrška hem o ohrabruvanje so dobingjum, posebno taro starešine, pomožingje mange te haljovav kaj o Jehova ponadari da mangela man. Palem isi man čisto sovest džikote služinava ko sobranie. Taro adava so doživingjum, sikliljum kaj o Jehova ka prostinel sekole jekheske so čače kainela pe“. Šaj te ova sigurna kaj o Jehova amende da ka koristinel amen hem ka blagoslovinel amen, čak ako kergjem nesave greške, sa džikote keraja sa so šaj te na povtorina adala greške hem ako ponadari da potprinaja amen ki leste (Ps. 86:5; Izr. 28:13).

19. Sar ohrabringja tut e Samsoneskoro primer?

¹⁹ Ki akaja statija dikhlem nesave vpečatliva nastanija taro e Samsoneskoro životo. Ov na sine sovršeno, ama na otkažingja pe nego prodolžingja te služinel e Jehovaske, čak otkeda kergja i greška e Delilaja. O Jehova da na otkažingja pe e Samsonestar. Ov panda jekh puti koristingja le ko jekh mokjno način. O Jehova ponadari da dikhela sine ki leste sar manuš kole so sine le bari vera. Adaleske ov dozvolingja leskoro anav te ovel pišimo ko Evreija 11 poglavje, kote so pišinela bašo javera da verna sluge e Devleskere. Kobor ohrabrinela amen adava so džanaja kaj služinaja jekhe ljubezno nebesno Dadeske kova so but mangela te del amen sila, posebno keda siem slaba. Adaleske, isto sar o Samson, te molina e Jehova: „Molinava tut, setin tut ki mande hem de man sila“ (Sud. 16:28).