1. Savi phari zadača sine e Joase, e Ozija hem e Josija?

 ZAMISLIN tuke te ove cari ko e Devleskoro narodo a tu panda sian čhavo ili tinejdžeri. Sar bi koristinea tli mokj hem tlo avtoriteti? I Biblija kerela lafi bašo nekobor asavke terne kola so ule carija ki Juda. Na primer, e Joase sine le 7 berš, e Ozija sine le 16 berš, a e Josija sine le 8 berš. Sigurno akale ternenge asavki odgovornost na sine lokhi. Ama iako na sine lokho, o Jehova hem javera pomožingje lenge te keren but šukar bukja.

2. Soske tano šukar te proučina bašo Joas, Ozija hem Josija?

² Amen na siem carija ili carice, ama šaj te sikljova but važna pouke taro akala trin bibliska ličnostija. Ola angje šukar ama hem lošna odluke. Taro lengoro primer ka dikha soske valjani te birina šukar amala, te ačhova ponizna hem sekogaš te roda e Jehova.

3. Sar o cari o Joas gelo palo primer e Jodajeskoro?

³ Ana mudra odluke isto sar o Joas. Keda o Joas sine terno, ov angja mudro odluka. Adaleske so na sine le dad, ov šungja o vodstvo e Jodajeskoro kova so sine prvosvešteniko hem verno sluga e Jehovaskoro. O Joas arakhlja le sar plo čhavo. Adaleske o Joas odlučingja te služinel e Jehovaske hem te pomožinel e narodoske te kerel o isto. Ov čak organiziringja te popravinel pe e Jehovaskoro hrami (2. Let. 24:1, 2, 4, 13, 14).

4. Savi korist isi amen ako siem poslušna ko e Jehovaskere zapovedija? (Izreki 2:1, 10-12).

⁴ Ako tle roditelija, ili nekoj javer, vospitinena tut te mange e Jehova hem te živine sprema leskere merilija, tegani dobingjan jekh but skapoceno poklon. (Čitin Izreki  2:1, 10-12.) Tle roditelija šaj ko različna načinija te sikaven tut bašo Jehova. Te dikha sar e Katjakoro dad pomožingja lake te anel šukar odluke. Sekova dive keda ingarela la sine ki škola, ov kerela sine laja lafi bašo e diveskoro stiho. Oj vakerela: „Adala razgovorija pomožingje mange te ikljovav ko krajo e phare situaciencar so sine man ko adava dive“. Ama so ako mislinea kaj tle roditelija ograničinena tut adaleske so vospitinena tut ko biblisko način? So šaj te pomožinel tuke te ove lenge poslušno? Jekh phen so vikinela pe Anastasija setinela pe kaj lakere roditelija odvojnena sine vreme te objasninen soske čhivena sine lake nesave pravilija. Oj vakerela: „Adava pomožingja mange te haljovav kaj ola na čhivena mange pravilija te šaj te kontrolirinen man, nego te zaštitinen man adaleske so mangena man“.

5. Sar ka vlijajnen tle postapke upro tle roditelija hem upro Jehova? (Izr. 22:6; 23:15, 24, 25).

⁵ Tle roditelija ka radujnen pe ako šunea o bibliska sovetija so dena tut. A soj najvažno, adalea ka radujnkere e Devle hem tlo amalipe lea ka ovel pozoralo. (Čitin Izreki 22:6; 23:15, 24, 25.) Akala tane šukar pričine te dža palo primer so dengja amen o Joas keda sine terno.

6. Kaskoro sovet počmingja te šunel o Joas, hem save sine o posledice? (2. Let. 24:17, 18).

⁶ Sikljov taro lošna odluke so angja o Joas. Otkeda o Jodaj mulo, o Joas biringja lošno društvo. (Čitin 2. Letopisi 24:17, 18.) Ov odlučingja te šunel e knezon tari Juda kola so na mangena sine e Jehova. Sigurno soglasinea tut kaj o Joas valjani sine te cidel pe taro adava lošno društvo (Izr. 1:10). Namesto adava, ov šungja lengere lošna sovetija. Ustvari, keda leskoro bratučeti o Zaharija manglja te sovetinel le, o Joas naredingja te mudaren le (2. Let. 24:20, 21; Mat. 23:35). Kobor grubo hem glupavo tari leskiri strana! Ko početok o Joas anela sine šukar odluke, ama žalno tano so pokasno ulo otpadniko hem ubijco. Ko krajo, leskere sluge mudargje le (2. Let. 24:22-25). Kobor pojaver ka ovel sine leskoro životo ako ponadari da šunela sine e Jehova hem okolen so mangena sine e Jehova. Savi pouka sikljovaja taro akava primer?

7. Kaste valjani te birine sar amal? (Dikh hem i slika.)

⁷ Jekh pouka so šaj te sikljova tari lošno odluka so angja la o Joas tano adava kaj valjani te birina amala kola so šukar ka vlijajnen upri amende — amala kola so mangena e Jehova hem kola so mangena te radujnkeren  le. Na valjani te družina amen samo okolencar soj ki amari vozrast. Ma bistre, o Joas sine but poterno taro plo amal o Jodaj. Keda birinea amala, puč tut: „Dali pomožinena man te bajrarav mli vera ko Jehova? Dali pottikninena man te živinav sprema e Devleskere merilija? Dali kerena lafi bašo Jehova hem bašo adava so sikljovena tari Biblija? Dali poštujnena e Devleskere merilija? Dali vakerena mange samo adava so mangava te šunav, ili isi len hrabrost te isprajnen man keda valjani?“ (Izr. 27:5, 6, 17). Iskreno, na valjani tuke amala so na mangena e Jehova. Ama ako tle amala mangena e Jehova, ma cide tut lendar ola sekogaš ka pomožinen tuke (Izr. 13:20).

8. Ako koristinaja socijalna mreže, bašo so valjani te razmislina?

⁸ O socijalna mreže šaj te pomožinen tuke te ačhove ko kontakt tle familijaja hem tle amalencar. Ama but džene koristinena len te šaj te mukhen vpečatok e javerenge agjaar so čhivena slike ili videa taro adava so kingje ili kergje. Ako koristinea socijalna mreže, puč tut: „Dali mangava te mukhav vpečatok e javerenge? Dali mangava te spodelinav nešto šukar e javerencar ili mangava te istakninav man? Dali dozvolinava o manuša so koristinena akala mreže negativno te vlijajnen upro mle misle, lafija hem postapke?“ O phral o Natan Nor kova so služingja ko Vodečko telo, dengja akava sovet: „Ma trudin tut te ugodine e manušenge, ko krajo nane te ugodine ni jekheske. Ugodin e Jehovaske, tegani ka ugodine sarinenge so mangena e Jehova“.

9. So pomožingja o Jehova e Ozijaske te kerel? (2. Let. 26:1-5).

⁹ Ana mudra odluke isto sar o Ozija. Keda sine terno, o cari o Ozija sine ponizno. Ov siklilo „te daral taro čačutno Devel“. O Ozija živingja 68 berš hem pobaro delo taro leskoro životo o Jehova blagoslovingja le. (Čitin 2. Letopisi 26:1-5.) Ov pobedingja bute dušmanen hem kergja o Erusalim te ovel zaštitimo (2. Let. 26:6-15). O Ozija sigurno sine radosno bašo sa adava so pomožingja le o Jehova te kerel (Prop. 3:12, 13).

10. So slučingja pe e Ozijaske?

¹⁰ Sikljov taro lošna odluke so angja len o Ozija. Sar cari, o Ozija sine naviknimo te vakerel e javerenge so te keren. Šaj adaleske mislingja kaj šaj te kerel sa so ka mangel. Jekh dive o Ozija khuvgja ko e Jehovaskoro hrami hem drsko manglja te tharel temjani ko žrtveniko, iako e carenge adava na sine dozvolimo (2. Let. 26:16-18). O prvosvešteniko o Azarija probingja te vakerel leske kaj na smejnela te kerel adava, ama ov but holjangja bašo adava. Žalno tano so o Ozija na ačhilo verno e Jehovaske hem adaleske o Jehova kazningja le lepraja (2. Let. 26:19-21). Kobor pošukar ka ovel sine leskoro životo te ačhol sine ponizno!

11. Kotar šaj te dikha dali siem ponizna ili na? (Dikh hem i slika.)

¹¹ Keda o Ozija ulo mokjno, ov bistergja kaj leskiri sila hem leskoro uspeh avena taro Jehova. So sikljovaja? Nikogaš ma te bistra kaj o blagoslovija hem o odgovornostija so isi amen avena taro Jehova. Namesto te falina amen e bukjencar so kergjem len, valjani celo falba te da e Jehovaske b (1. Kor. 4:7). Valjani te ova ponizna hem te priznajna kaj siem nesovršena hem kaj valjani amenge sovet. Jekh phral kole so isi le okolu 60 berš pišinela: „Sikliljum te na vredžinav man ili te obeshrabrinav man keda nekoj primetinela  mle greške. Keda dobinava sovet baši nesavi glupost so kergjum, trudinava man te primeninav adava hem ponadari da te dav mlo najšukar e Jehovaske“. Ustvari, keda isi amen dar taro Jehova hem ačhovaja ponizna, amaro životo ka ovel pošukar (Izr. 22:4).

12. Keda o Josija sine terno, sar rodingja e Jehova? (2. Let. 34:1-3).

¹² Ana mudra odluke isto sar o Josija. E Josija sine le 16 berš keda počmingja te rodel e Jehova. Ov manglja te doznajnel nešto poviše bašo Jehova hem te kerel leskiri volja. Ama akale terne careskoro životo na sine lokho. Ko adava vreme but manuša obožavinena sine hovavne devlen, adaleske o Josija mora sine te ovel hrabro te šaj te čhinavel len te keren adava. Hem baš adava kergja! Angleder te pherel 20 berš, o Josija počmingja te čistinel e Izraelsko nacija taro hovavno obožavibe. (Čitin 2. Letopisi 34:1-3.)

13. Sar ka meninel pe tlo životo otkeda ka de lafi e Jehovaske kaj ka služine leske?

¹³ Čak ako sian but terno šaj te dža palo primer e Josijaskoro agjaar so ka sikljove nešto poviše bašo Jehova hem bašo leskere but šuže osobine. Ako kerea adava ka pottikninel tut te de lafi e Jehovaske kaj ka služine leske. Sar ka vlijajnel adava upro tlo životo? O Luka so krstingja pe ko 14 berš vakerela: „Taro akava momenti ka čhivav e Jehova ko prvo than ko mlo životo hem ka trudinav man te radujnkerav le“ (Mar. 12:30). Tute da ka ovel tut baro blagoslov ako mangea te kere o isto.

14. Vaker primerija taro terne so džana palo primer e careskoro e Josijaskoro.

¹⁴ Save predizvikija šaj te oven tut sar terno Jehovaskoro svedoko? O Johan kova so krstingja pe ko 12 berš vakerela kaj leskere součenikija kerena sine leske pritisok te pušinel elektronska cigare. O Johan sekogaš ikerela ki godi kaj o pušibe lošno ka vlijajnel hem upro leskoro sastipe hem upro leskoro amalipe e Jehovaja. I Rejčel koja so krstingja pe ko 14 berš objasninela so pomožinela lake te ikljovel ko krajo e predizvikoncar so isi la ki škola. Oj vakerela: „Trudinava man sa so dikhava te povrzinav le e Biblijaja hem e Jehovaja. Na  primer, nesavi lekcija ko časi baši istorija šaj te setinel man ko nesavo biblisko izveštaj ili proroštvo. Ili keda kerava nekasaja lafi ki škola probinava te setinava man ko nesavo stiho so šaj te spodelinav le“. Šaj nane tut o ista predizvikija so sine e care e Josija ama tu šaj te ove mudro hem verno isto sar leste. Adava so ka borine tut e predizvikoncar panda sar terno ka pomožinel tuke uspešno te ikljove ko krajo e problemencar so ka oven tut ponadari ko životo.

15. So pomožingja e Josijaske verno te služinel e Jehovaske? (2. Let. 34:14, 18-21).

¹⁵ Keda e care e Josija sine le 26 berš, ov počmingja te obnovinel o hrami. Džikote kerena sine buti ko hrami, arakhle „o lil e Jehovaskere zakoneskoro, so sine dendo preku o Mojsej“. Keda o cari šungja so sine pišimo, ov odma kergja promene te šaj te ovel poslušno ko adava so sine pišimo. (Čitin 2. Letopisi 34:14, 18-21.) Šaj trudinea tut redovno te čitine i Biblija? Dali uživinea ko adava? Dali pišinea tuke stihija kola so šaj te pomožinen tuke lično? O Luka kole so spomningjem le angleder pišinela ko plo dnevniko interesna misle so arakhela len. Akava šaj tuke da te pomožinel te setine tut ko stihija ili misle so svidžingje pe tuke. So poviše sikljovea tari Biblija hem kobor poviše bajrola tlo mangipe sprema late, doborom poviše ka mange te služine e Jehovaske. Hem isto sar so e Devleskoro Lafi pomožingja e Josijaske te kerel adava soj ispravno, adava ka pomožinel tuke da te kere o isto.

16. Soske o Josija kergja bari greška, hem so šaj te sikljova taro adava?

¹⁶ Sikljov taro lošna odluke so angja len o Josija. Keda e Josija sine le 39 berš, ov kergja greška kolaja so našavgja plo životo. Namesto te pučel e Jehova bašo vodstvo, le sine le doverba korkori peste (2. Let. 35:20-25). Taro akava šaj te sikljova nešto.  Bizi razlika kobor berš isi amen ili kobor vreme više proučinaja i Biblija, mora ponadari da te roda e Jehova. Ko adava tano vklučimo redovno te molina amen bašo vodstvo, te proučina leskoro Lafi hem te primenina o sovetija so dobinaja len taro zrela hristijanja. Agjaar, verojatno nane te kera bare greške hem ka ova panda poradosna (Jak. 1:25).

17. So šaj te sikljova taro izveštaija bašo trin judejska carija?

¹⁷ Sar terne, šaj te keren but bukja ki služba bašo Jehova. O Izveštaija bašo Joas, Ozija hem Josija sikavena kaj o terne šaj te anen mudra odluke hem pumare životoja te radujnkeren e Jehova. Točno tano kaj akala trin terne kergje greške hem adaleske sine len lošna posledice. Ama ako kerea o šukar bukja so kergje len ola, a izbeginea lengere greške šaj te ovel tut srekjno životo.

18. Kola bibliska primerija sikavena kaj šaj te ovel tut šukar životo? (Dikh hem i slika.)

¹⁸ Ki Biblija isi izveštaija bašo javera da terne kola so sine paše e Jehovaja, kergje leskiri volja hem sine len šužo životo. O David sine jekh lendar. Sar terno, ov biringja te ovel tari e Devleskiri strana, a pokasno ulo verno cari. Točno tano kaj ponekogaš grešingja, ama o Devel dikhela sine ki leste sar verno (1. Car. 3:6; 9:4, 5; 14:8). Ako proučinea o izveštaj bašo David, leskoro primer šaj te pottikninel tut verno te služine e Jehovaske. Ili šaj te sikljove nešto poviše bašo Marko ili bašo Timotej. Ola panda sar terne počmingje te služinen e Jehovaske hem ačhile leske verna celo plo životo. Lengiri odluka te služinen e Jehovaske radujnkergja e Jehova hem angja lenge pošukar životo.

19. Savo životo šaj te ovel tut?

¹⁹ Savo životo ka ovel tut ki idnina, but zavisinela taro adava sar živinea panda akana. Ako isi tut doverba ko Jehova namesto ki tute, tegani ov ka pomožinel tuke te ane mudra odluke (Izr. 20:24). Tut šaj te ovel tut but šukar životo. Ma bistre, o Jehova ceninela adava tu so kerea leske. Nane pošukar način sar te koristine tlo životo taro adava te služine amare nebesno Dadeske!